IZVLEČEK

Urgentni centri predstavljajo vstopno točko za mnoge paciente v Sloveniji. Vsako leto jih obišče več ljudi, hkrati pa v njih vlagamo tudi več denarja. V tej retrospektivni opazovalni študiji smo pregledali trende obiska urgentnega centra v Mariboru v letu 2023. Analizo smo opravili na 102.753 triažah pacientov, ki so vstopili v obravnavo v urgentnem centru Maribor. Ugotovili smo, da je spol pacientov približno enako zastopan, 49 % pacientov je bilo ženskega spola. Največ pacientov urgentni center obišče ob ponedeljkih in najmanj ob četrtkih. V povprečju največ pacientov pride ob 9h in ob 15h. Pregled triažnih prioritet pokaže, da je bilo 3 % pacientov triažiranih modro,  55 % zeleno, 34 % rumeno, 6 % oranžno ter 0.4 % rdeče. Najpogostejše diagnoze so bile opazovanje zaradi suma na neopredeljeno bolezen ali stanje, površinska poškodba skalpa in neopredeljene bolečine v trebuhu. Slovenija enovito in centralno zbira podatke triažiranja v večini urgentnih centrov. Z redno analizo teh podatkov lahko pomagamo oblikovati zdravstveno politiko tako na nacionalnem kot lokalnem nivoju za boljše izkoriščenje tega pomembnega vira v zdravstvu.

ABSTRACT

Emergency rooms are the entry points to healthcare for many patients in Slovenia. They are visited by more people and more money is invested in them each year. In this retrospective observational study, we looked at trends in emergency room visits in Maribor in 2023. We analysed 102,753 triages of patients who entered an emergency centre in Maribor. We found that the gender of patients was approximately equally represented, with 49 % of patients being female. Most patients visit the emergency centre on Mondays and the least on Thursdays. On average, most patients arrive at 9am and 3pm. A review of triage preferences shows that 3 % of patients were triaged blue, 55 % green, 34 % yellow, 6 % orange and 0.4 % red. The most common diagnoses were observation for suspected unspecified disease or condition, superficial scalp injury and unspecified abdominal pain. Slovenia collects triage data uniformly and centrally in most emergency centres. Regular analysis of these data can help to shape health policy at both national and local level to make better use of this important resource in healthcare.

ZAHVALA

Avtorji raziskave bi se radi zahvalili Iztoku Štotlu in Barbari Krajnc za pomoč pri odpiranju podatkovnega seta eTriaže v sklopu skupnosti Znanstvenega društva Sledilnik. Radi bi se zahvalili tudi Juretu Janetu iz NIJZ za pomoč pri izvozih podatkov eTriaže, Mihaelu Jančiču iz UKC MB za izvoz in oblikovanje podatkov iz bolnišničnega informacijskega sistema ter Maji Molan za pomoč pri administraciji eCream projekta. Raziskava je delno financirana iz projekta eCream– enabling Clinical Research in Emergency and Acute care Medicine through automated data extraction, HORIZON-HLTH-2021-TOOL-06-03, grant Agreement no: 101057726.