Raziskava o uporabi mobilnih aplikacij na izletih in potovanjih ter zanimanje za oglede spomenikov kulturne dediščine

Raziskava o uporabi mobilnih aplikacij na izletih in potovanjih ter o zanimanju za oglede spomenikov kulturne dediščine je nastala v okviru projekta Zaščita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju, ki ga vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine in financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Cilj tega projekta je razvoj celostnega pristopa k varovanju bronastih kulturno dediščinskih spomenikov, saj so v zunanjem okolju izpostavljeni koroziji in drugim dejavnikom, zaradi onesnaževanja in globalnih podnebnih sprememb pa se stanje še poslabšuje.

InnoRenew CoE vodi četrti in peti delovni sklop tega projekta. V okviru četrtega sklopa poteka razvoj sistema IKT za nadzor nad kulturno dediščino, ki bo temeljil na obdelavi podatkov, pridobljenih iz senzorjev in vzpostavitvi sistema za hranjenje javne zbirke slik spomenikov ter izdelava protokola za kategorizacijo in označevanje slik spomenikov. Ker je primernih slik v javno dostopnih virih premalo, je treba razviti tudi družbeni mehanizem za vključevanje zainteresirane javnosti v varstvo kulturne dediščine, kar je predmet petega delovnega sklopa projekta.

Simbolni pomeni kulturne dediščine so pomembni za povezovanje skupnosti, na čemer lahko temelji vključevanje javnosti v prizadevanja za ohranitev kulturnodediščinskih objektov, vendar je za to potrebno poglobljeno razumevanje stališč in obnašanja obiskovalcev grajene kulturne dediščine. Cilj petega delovnega sklopa je razumevanje percepcije in vrednot različnih družbenih skupin do kulturne dediščine, vključevanje tarčnih skupin v varstvo dediščine, zasnovano na spodbujanju sodelovanja s pošiljanjem fotografij poškodb na skulpturah in širjenje ozaveščenosti o spomenikih kulturne dediščine.

Prva naloga v okviru petega sklopa je bila izvedba fokusnih skupin, pri katerih smo proučevali navade fotografiranja z mobilnimi telefoni na izletih in potovanjih ter s tem povezane prakse na socialnih omrežjih. Zanimalo nas je zavedanje udeležencev o kulturni dediščini ter njihova motivacija za interakcijo s spomeniki preko fotografiranja in drugih mobilnih aplikacij. Pri tem smo se osredotočili tudi na uporabnike geolokacijskih aplikacij, kot sta Geocaching in Pokemon Go, ki tako interakcijo s spomeniki kulturne dediščine že omogočajo.

Fokusne skupine so nam pomagale razumeti vzorce uporabe mobilne tehnologije in pripraviti predloge, kako razviti mehanizme za vključitev javnosti v varstvo kulturne dediščine v obliki igre, s katero bi povečali interakcijo obiskovalcev s kulturno dediščino. Na podlagi rezultatov bomo lahko razvili socialni mehanizem za spodbujanje sodelovanja javnosti pri ohranjanju kulturne dediščine ter oblikovali strategijo za socialna omrežja.