Občutljivi raziskovalni podatki v odprti znanosti: med varovanjem in deljenjem

Odprta znanost v ospredje postavlja transparentnost raziskovalnega procesa, deljenje rezultatov in sodelovanje namesto tekmovanja. V družboslovju imajo prakse deljenja podatkov daljšo tradicijo od sodobnega gibanja odprte znanosti. O pomenu deljenja znanja in sodelovanja je že leta 1942 pisal R. K. Merton. Za prvi arhiv družboslovnih podatkov velja ameriški Roper Center for Public Opinion Research (1957), v Evropi so prvi arhivi nastali v 1960-ih, leta 1976 je bil ustanovljen Konzorcij evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA, leta 1997 pa slovenski Arhiv družboslovnih podatkov. Čeprav financerji raziskav v EU in Sloveniji danes zahtevajo deljenje podatkov po načelu »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«, ostajajo vprašanja varstva podatkov, odgovorne rabe in dobrih praks pomemben izziv. Prispevek je predstavil ključne koncepte odprtega deljenja podatkov ter na primerih raziskav na področjih nasilja in solidarnosti pokazal, kako je mogoče občutljive osebne podatke pripraviti za ponovno uporabo. Obravnavane so bile tudi praktične rešitve za skrbno ravnanje s podatki in premagovanje najpogostejših ovir pri njihovem deljenju.