Monkeypox ka nageng ya Afrika Borwa

Vukuzenezele Unnamed

Tona ya Maphelo Ngaka Joe Phaahla o kgonthišitše gore Monkeypox e utollotšwe ka Afrika Borwa nakong ya kopano le bobegaditaba ka Pretoria, Gauteng.
O re o amogetše pego go tšwa go Ditirelo tša Laporotori ya Maphelo a Setšhaba (NHLS) gore ba kgonthišitše gore go na le Monkeypox ka Afrika Borwa ka diteko tša laporotori.
Baerase e utollotšwe ka Gauteng le Kapa Bohlabela.
Monkeypox gantši ke bolwetši bja go se be šoro kudu bjoo bo bakago dintho goba dišo mo mmeleng.
Gantši ga bo šoro gomme mahu a gona e ka ba 1%.
Nakong ya go feta bolwetši bjo bo ile bja begwa ka dinageng tša Afrika tša go swana le Nigeria, Democratic Republic of the Congo, Central African Republic le Ghana mo mathomong a bo 2000.
Dipalo tša godimo tša go phulega gonabjale di go la Yuropa gomme UK ke yona e di etilego pele moo batho bao ba fetetšwego e lego ba 700, gomme ba Spain bona ba ka godimo ga 500, ya latelwa ke Germany, Portu gal le France. Tona o bolela gore Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go Fetela (NICD) e dira tlhahlo ya mošomong ya inthanete go bašomi ba maphelo gore ba kgone go lemoga bolwetši gore go kgonwe go dirwa diteko tša laporotori tšeo di hlokegago.
“Bolwetši bjo bo phatlalala fela ka go kgomana, ka gona o ka se bo hwetše ka go ba ka phapošing ye tee le motho yo a fetetšwego.” Tona a realo.
Tona Phaahla o kgonthišeditše maAfrika Borwa gore Monkeypox ga se baerase ye mpsha yeo e sa tsebjego gomme boramahlale ba na le tsebo ka ga yona.
Modulasetulo wa Komiti ya Dikeletšo ya Ditona (MAC) ka ga COVID-19 yoo gape e lego leloko la Taolo la NHLS, Profesa Koleka Mlisana, o re Monkeypox ke bolwetši bjoo bo tlwaelegilego ka dikarolong tša Gare le Leboa la Afrika bjoo bo tsebegago ka go se be šoro.
Ka bolwetši bjoo bo tlwaelegilego go bolelwa ka bolwetši bjoo gantši bo hwetšwago go batho bao ba itšego goba lefelong leo le itšego.
O re bolwetši bja Monkeypox bo nyakile go swana le bja Sekobonyana.
“Go na le meento le dihlare go alafa Monkeypox. Bolwetši bjo bo tšwelela ka maswao a go swana le a mpshikela le a bolwetši bja Legionnaires. Selo se bohlokwa ke gore motho yo mongwe yo mongwe yo a nago le maswao go bonolo go mo phekola gomme sa bohlokwa kudu le go feta ke gore ga e fetelane fela fela, ga e swane le baerase ya malwetši a go hema, ka gore yona e fetela ka go kgo mana. E tla go fetela ge fela o kgomana thwii le motho yoo a fetetšwego,” a realo.
Bolwetši bja Legionnaires ke mohuta wo šoro wa nyumonia.
Profesa Mlisana o re go latišiša batho bao molwetši a kopanego le bona go bohlokwa mo tabeng ye gomme Kgoro ya Maphelo e tla tšwela pele go dira seo.
O kgonthišeditše maAfrika Borwa gore infrastraktšha ya Laporotori e na le didirišwa ka moka tša maleba go kgontšha go lekola diphetelo tše dingwe le tše dingwe tše diswa tšeo di ka tšwelelago.
–SAnews.gov.za