Tšhomišompe ya mphiwafela wa bana ga e molaong

More Matshediso
 
Ge eba o tseba ka mphiwafela wa bana woo o amogelwago ke mohlokomedi wa gagwe gomme o šomišwa gampe, o na le maikarabelo a go bega taba yeo go ba South African Social Security Agency (SASSA).
Go ya le ka Seboleledi sa SASSA, Paseka Letsatsi, mphiwafela wa bana o lefelwa mohlokomedi wa gagwe, efela maikemišetšo a wona ke go hlokomela ngwana. Gabjale mphiwafela ke R480 ka kgwedi, ngwana o tee.
Mphiwafela wa bana o tsebagaditšwe ke mmušo gore o fe thekgo ya mašeleng go bana bao ba dulago ka malapeng ao a ihlokelago.
“Ge tšhomišompe e se no begwa, dinyakišišo di a dirwa. Ge dinyakišišo di ka humana gore tšhelete yeo e amogelwago ga e hole ngwana, SASSA e ka kgetha motho yo mongwe go amogela le go laola mphiwafela woo legatong la ngwana,” gwa realo Letsatsi.
O tlaleletša ka gore go bohlokwa gore mohlokomedi wa ngwana, e lego yena a hlokomelago ngwana tšatši ka tšatši, e be moamogelatšhelete yoo a ngwadišitšwego.
“Mo mabakeng ao e lego gore ngwana o tloga go mohlokomedi wa gagwe go ya go yo mongwe, mphiwafela o swanetše o latele ngwana mo a yago.
Mohlokomedi wa ma- thomo o letetšwe gore a begele ba SASSA gore ngwana ga a sa le ka tlase ga tlhokomelo ya gagwe, gomme mohlokomedi yo moswa o swanetše a tle a tlo dira dikgopelo tša go amogela mphiwafela,” Letsa- tsi a tlaleletša ka go realo.
Letsatsi o re batho bao ba tšwelago pele go amogela mphiwafela wa ngwana morago ga ge ngwana a se sa le ka tlase ga tlhokomelo ya bona, ba tla swanelwa ke go lefela morago tšhelete yeo ba e amogetšego e se ka semolao. Ba ka ba ba yo sekišwa kgorong ya tsheko ge maikemišetšo a bona a go jabetša mmušo a ka netefatšwa.
Ditlamorago tše bjalo di ama gape le batho bao ba šomišago gampe mphiwafela wa go hlokomela batho bao ba hlokago go hlokomelwa – e lego mphiwafela woo o abjago ke SASSA go fana ka thekgo ya tšhelete go bana bao ba golofetšego kudu gomme ba hloka go hlokomelwa nako tšohle, mphiwafela wa bagolofadi goba wa batšofadi.
“Ge eba tšhelete e šomišwa go reka bjala, diokobatši goba go kempola sebakeng sa go hlokomela motho yoo a e golelwago, tshepedišo ya go swana le yeo e hlalositšwego, ya go bega taba yeo, e tla latelwa,” gwa realo Letsatsi 
Ke mang a ka dirago dikgopelo tša mphiwafela wa bana? 
Go ya ka Letsatsi, modudi yo mongwe le yo mongwe wa saruri ka Afrika Borwa, modudi yoo a filwego madulo a saruri goba mofaladi yoo a ngwadišitšwego gomme a hlokomela ngwana, e ka ba ngwana e le wa gagwe wa madi goba e se wa gagwe wa madi, a ka dira dikgopelo tša mphiwafela wa bana, gomme a ka dira seo ge feela a fihlelela dinyakwa tšeo di hlaloswago ka mo tlase:
• Ngwana le mohlokomedi ba swanetše ba dule ka Afrika Borwa saruri.
• Mohlokomedi o swanetše a be le me- ngwaga e 16 (ge e le ka malapeng ao a hlokometšwego ke ba-na) goba go feta.
• Ngwana o swanetše a be ka tlase ga mengwaga e 18.
• Moamogedi wa mphiwafela o swanetše a be mohlokomedi wa ngwa- na wa tšatši ka tšatši gomme ebile ngwana o swanetše a dule le yena.
• Moamogedi o swanetše a fihlelele dinyakwa tša magomo a letseno.
Ge eba mohlokomedi wa tšatši ka tšatši ga a nyala/nyalwa (ga sa ka a nyala/nyalwa, o hladile goba ke mohlolo/mohlologadi), letseno la gagwe ga se la swanela go feta R4 800 ka kgwedi.
Ge eba mohlokomedi wa tšatši ka tšatši o nyetše/nyetšwe, letseno la gagwe ge le kopana le la molekani wa gagwe ga a swanela go feta R9 600 ka kgwedi.
Letseno la molekani le tla lebelelwa ka mabakeng ka moka, go se na gore batho ba nyalane ka tlhakanelo ya dithoto goba aowa, ba ka tlase ga melao ya lenyalo ya Asia, ba ka lenyalong la bong botee goba le ge e ka ba modiradikgopelo mmogo le molekani wa gagwe ga se batswadi ba ngwana ba madi.
Go bega tšhomišompe ya mphiwafela, letšetša ba SASSA go 0800 60 10 11 (nomoro ya go se lefelwe).
