Tlhatlogo ya ditheko e hloka kara belo ya rena yeo e swaraganego



Mo dikgweding tše mmalwa tšeo di fetilego, bareki ba ka Afrika Borwa ba itemogetše ditlhatlogo tše kgolo kudu tša ditheko tšeo di amilego maphelo a bona kudu.
Go tloga go bitša kudu go reka dijo le ditlhokwa tše dingwe, go lefela ditirelo tša motheo le go šomiša dinamelwa tša setšhaba mmogo le tša poraefete. Ge tlhatlogo ye ya ditheko e ama batho ka moka, malapa ao a nago le letseno la tlase a amega le go feta.
Consumer Price Index ya moragorago ya kgwedi ya Moranang 2022, yeo e phatlaladitšwego ke ba Stats SA, e bontšha gore ga se gwa ba le kimollonyana go Ma- Afrika Borwa ao a amegilego kudu. Infoleišene ya dijo e fihleletše dipersente tše 6.2.
Dijo tšeo di lewago kudu di bitša go feta ngwageng woo o fetilego, mola dijo tše bohlokwa tše bjalo ka makhura a go apea di itemogetše koketšo e kgolo ya ditheko.
Theko ya makhura a dikoloi, yeo e nyakilego go ama theko ya dilo tšohle, e oketšegile makga a mararo kgweding tše 12 go fihla ka kgwedi ya Hlakola 2022.
Afrika Borwa ga e tee ka mo seemong se.
Dikgetho tšeo di sa tšogo phatlalatšwa tša Foramo ya Lefase ya Ikonomi di bontšha gore palo yeo e nyakilego go ba kotara ya batho lefaseng, go akaretša le diikonomi tšeo di hlabologilego, di a tekateka tabeng ya ditšhelete ka baka la ditheko tšeo di hlatlogago.
Dikoketšego tše, kudu koketšego ya makhura a dikoloi, ke ditlamorago tša ditiragalo tšeo re se nago taolo ya tšona. Ntwa yeo e tšwelago pele gareng ga Russia le Ukraine e bile le seabe se segolo kudu thekong ya makhura le dijo. Bobedi dinaga tše ke baromelantlebagolo mebarakeng ya boditšhabatšhaba ya manyora, mabele le dibjalo tša go tšweletša makhura tšeo di hlokegago bakeng sa didirišwa tše bjalo ka makhura a go apea.
Seabe se sengwe ke botšweletši bja fase bja tša temo ka baka la boso bjo bobe bjoo bo hlotšwego ke phetogo ya klaemete e bjalo ka mafula le komelelo.
Le ge bontšhi bja ditiragalo tše di re tšwele taolong, mmušo o dira ka moo o kgonago go šireletša Afrika Borwa kgahlanong le dikoketšo tša ditheko tša gabjale le tša ka moso.
Ye nngwe ya dilo tše kaone go rena bjalo ka naga ke Panka ya Risefe yeo e ikemetšego, yeo e kgonnego go bea infoleišene maemong a makaonenyana, ka tlase ga maemo ao dinaga tše dingwe di itemogelago ona.
Re sa tšwa go tsebiša gore lebi ya makhura a dikoloi e tla fegwa dikgwedi tše dingwe tše pedi go fihla ka Phato, e lego seo se tla tlišago kimollo go malapa. Go fegwa ga lebi go tlišitše kimologo go Ma- Afrika Borwa esale go tloga ka Moranang. Bjale ka ge go fegwa ga lebi go e na le seabe go ditšhelete tša setšhaba, tšeo di amago mananeo a mangwe a mmušo, go tlo ba bothata go tšwela pele ka se go ya go ile.
Le ge go le bjale, go na le dilo tše dingwe tšeo re ka di dirago.
Go kaonafatša tšhireletšo ya dijo ya setšhaba sa gaborena go bohlokwa ge go etla kgotlelelong ya lepheko le mmogo le mapheko a mangwe a ka moso. Re na le lekala leo le tiilego la temo leo le tšwelago pele go gola le go hlola mešomo.
Go tšwela pele go oketša tšweletšo ka temong le go matlafatša maatla a go ba le dijo tšeo e lego tša rena, re beeletša ka maatla ka go kaonafatšeng tšweletšo ya ka mo nageng, go thekga balemibagolo le balemipotlana ka go swana gape le go thuša batho ka bontšhi go ipšalela dijo tšeo e lego tša bona.
Ka Lenaneo la Tsošološo ya Mešomo ka Presidente, diboutšhara tša go reka didirišwa di ile tša fiwa balemipotlana ba go feta 65 000, gomme mošomo o gare o tšwela pele wa nepo ya go fihlelela balemi ba bjalo ba 250 000. Mmušo o abela gape balemipotlana manyora le didirišwa gore ba kgone go tšweletša dijo, gape le go thuša dihlopha le batho go thoma dirapana tša bona tša dijo. Ka diprofenseng tše bjalo ka Leboa Bodikela, balemipotlana ba thekgwa ka go fiwa dipeu le dikgogo, ka tšhomišano le dikholetšhe tša temo tša fao.
Ka Leano la Mahlahla la Theko ya Naga le go lokollwa ga naga yeo e laolwago ke mmušo gore go lengwe go yona, re thekga balemipotlana ba bangwe ba bantšhi gore ba godiše dikgwebo tša bona le go di dira gore di atlege ka kgwebong. Re beile šedi ya rena gape le go hlameng dikamano tša mmušo le makala a poraefete go thekga kgodišo ya bolemi bja bathobaso ka masolo a bjalo ka Partners in Agri Land Solutions le Etšensi ya Tlhabollo ya Temo.
Go matlafatša tšhireletšo ya tikologo le go hlokomela maphelo a diphoofolo kgahlanong le malwetši a bjalo ka tlhako le molomo, re matlafatša mekgwataolo ya mosepelo wa diphoofolo tša rena gape le tšweletšo ya meento.
Go tlaleletša matlafatšo ya tšweletšo ya dijo ka mo nageng, lenaneo la rena leo le tseneletšego la dimphiwafela mmogo le didiriwa tše bohlokwahlokwa di thuša go šireletša bahloki tlhatlogong ya ditheko. Ka ditirelo tša motheo tše bjalo ka meetse le mohlagase ka malapeng ao a itlhokelago, re ka kgona go netefatša gore ga go na lapa leo le hlokago ditirelo tša motheo.
Gore re kgone go feta lebaka le le boima, setšhaba ka moka se swanetše go tsenya letsogo.
Ka lehlakoreng la rena, mmušo o tla tšwela pele go bea seemo se leihlo le go dira se sengwe le se sengwe maatleon a ona go šireletša MaAfrika Borwa go ditlhatlogo tšeo di tšwelago pele tša lephelo.
Lekala la borakgwebo ba ka Afrika Borwa le swanetše le netefatše gore badiriši ga ba lefele ditefelo tša godimo tša dijo go feta ka moo go swanetšego. Re amogela ditsebišo go tšwa go batšweletšintšhi ba dijo mmogo le mabenkele a dijo tša gore ba gare ba tla ka maano a go thuša badiriši gore ba kgone go reka tše ntšhi ka tšhelete ya bona.
Ka kgwedi ya Hlakola ngwageng o, Komišene ya Phenkgišano e lokolotše mabaka ao e lego a dipotšišo mabapi le mmaraka wa dienywa le merogo gore setšhaba se fane ka ditshwayatshwayo go ona. Komišene e lemogile gape gore theko ya dienywa le merogo e be e le gare e hlatloga go feta le maemo a infoleišene, le gore se se bile le seabe se sebe go bahloki.
Dipotšišo di tla lekola ge eba go na le se sengwe seo se sa sepelego gabotse gomme se dirang gore dijo di bitše kudu bjalo.
Re tla šomiša pholisi ya rena ya tša phenkgišano go šireletša badiriši kgahlanong le ditlhatlogo tša ditheko ka ntle le lebaka gape le mekgwatšhomo ya go ba kgahlanong le phenkgišano, ya dikgwebo, bjale ka ge re dirile le nakong ya leuba la COVID-19.
Tshepedišo yeo e tšwelago pele ya tsošološo ya ikonomi ya rena e tla thekga maitekelo a. Ditsošološo ka makaleng a enetši, dinamelwa le megala di nepile go fokotša theko ya mohlagase, ya thwalo ya dithoto le datha mo nakong e telele ka mokgwa wa phenkgišano le go šoma ka go phethagala. Re swanetše go ba re sa lefele tšhelete e ntšhi go hwetša ditirelo tše ka moso.
Le ge e le gore ditheko tša oli gape le boso bja go se kgahliše ke ditiragalo tšeo re se nago taolo go tšona, re tla dira feela ka moo re kgonago re le mmušo, dikgwebo, bašomi le ditšhaba go thuša batho ba Afrika Borwa mo nakong ye e boima. 
