Maatlafatšo ya bathobaso ekonoming ke seo se nyakegago gore go be le kgolo ya ekonomi 

Vukuzenzele Unnamed

Kgweding ya Moranang ngwageng wo, kgwebišano ye bohlokwa ya maatlafatšo ya bathobaso ekonoming ye e akaretšago mang le mang e phethilwe ka Kapa Bohlabela gomme yona e kaonafatša kudu go kgatha tema ga di kgwebo tša basadi ba bathobaso ka lekaleng la enetši.
Lefelo la makhura a diela a mantši leo le bego le sepetšwa ke BP Southern Africa ka East London le rekišeditšwe Wasaa, ye e lego khamphani ye e ikemego ya diphetro  khemikhale. Wasaa e rekile dithoto tša theminale ka moka tša go šutha le setseka sa 20% ya molokoloko wa diphaephe tša go tloga dikepeng go fihla ditheminaleng.
Ka pego ya 2020 ya Kho mišene ya Maatlafatšo ya Bathobaso Ekonoming ye e Akaretšago Mang le mang ye e laetšago bontši bja makala a ekonomi a hlaelela dinepišo tša ona tša gore basadi ba bathobaso ba be bengkgwebo, go reka mo ke khamphani ye e lego ya mosadi wa mothomoso ga theminale ya makhura a diela ke seo se sego sa direga mo nakong ye e fetilego.
Go tsenya letsogo go matsapa a rena a bosetšhaba a go phošolla tlhokego ya tekatekano le go netefatša gore go na le go kgatha tema go bohlokwa ka bontši bja badudi ba ka mo nageng ka ekonoming ya rena.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta, ke tsebagaditše go thwalwa ga Lekgotlakeletšo le leswa la Maatlafatšo ya Bathobaso Ekonoming ye e Akaretšago Mang le mang, yeo e bopilwego ke mmušo, bašomi le batšeakarolo ba bangwe. Le hlomilwe go tšwetša pele lesolo la phetošo ya ekonomi.
Lekgotla le le hlomilwe ka morago ga pego ya 2001 ye e ngwadilwego ke Khomišene  ya BEE.
Pego ye e ngwadilwe ka morago ga dinyakišišo tšeo di tseneletšego mabapi le sebopego sa ekonomi sa Afrika Borwa, le gore go hlokega eng gore go fetošwe ekonomi, go godiša bontši bja bahlomi ba dikgwebo ba bathobaso, go netefatša gore go na le batho ba bantši ba bathobaso bao ba lego balaodi le bao ba lego beng ba dikgwebo, le go dira gore basadi ba be karolo ya ekonomi ka bophara.
Ngwageng wo o tlago, e tla ba e le mengwaga ye masomepedi go tloga mola Molao wa Maatlafatšo ya Bathobaso Ekonoming ye e Akaretšago Mang le mang (B-BBEE) – wo o hlomilwego ke lekgotla le – o fetišwago.
Boikgafo bja rena bja go tiiša le go maatlafatša maatlafatšo ya rena ya ekonomi ga e tekateke. Se ke ka lebaka leo maatlafatšo ya bathobaso ekonoming e lego karolo ye bohlokwa ya peakanyoleswa ya ekonomi ya rena le go e tsošološa ka morago ga leuba la COVID-19.
Ye ke ye nngwe ya dine  tefaletšoleswa tšeo ke di boditšego Lekgotla la Dikgwebo tša Bathobaso mathomong a kgwedi ye e fetilego, fao re ahlaahlilego seemo sa B-BBEE ka mo nageng, kgatelopele ye e dirilwego le seo re swanetšego go se dira re le mmogo ka nepo ya go aga go tšeo re di fihleletšego.
Le ge e le gore go bile le kgatelopele ye kgolo mo mengwageng ye masomepedi ye e fetilego, go bile le makala ao go ona go bilego le poelomorago. Re boetše morago ge re etla go go oketša taolo ya dikgwebo ka bathobaso, go hlatloša tlhabollo ya bo kgoni, go maatlafatša tlhabollo ya dikgwebo le go katološa maemo a borekedi ka nepo ya go fa basadi ba bathobaso le bafsa dibaka.
Mmušo wa kgethologanyo o agile ekonomi yeo e hlakahlakanego ka boomo yeo e hlametšwego go hola bathobašweu. Bontši bja MaAfrika Borwa ba ile ba beelwa thoko go ekonomi ya kakaretšo, fao bahlomi ba dikgwebo ba bathobaso ba ilego ba dumelelwa fela ka go diintasteri tše nnyane tša barekiši ka makheišeneng.
Mafelelong a kgethologanyo, beng ba dikgwebo tša bathobaso tšeo di ngwadišitšwego le JSE ba be ba le ka fase ga persente e tee. Dipalopalo tše ga se tša kaonafala kudu mo mengwageng ye e fetilego ye 28.
Go sa le bjale, go bile le masolo a bohlokwa a ka lekaleng la phraebete le magato ao a dirilwego ke mmušo ka maikemišetšo a go nolofatša go kgatha tema kudu le ga bohlokwa ga bathobaso ka ekonoming.
Magareng ga ngwaga wa 2017 le wa 2020, dikgwebišano tše di nyakilego go ba tše 500 tša maatlafatšo ya bathobaso di ile tša romelwa gore di ngwadišwe le Khomišene ya B-BBEE. Makala a bohlokwa a go swana le a boagi, meago, theknolotši ya tshedimošo le dikgokagano, boeti le dinamelwa, bengkgwebo ba bathobaso a fetile dipalo tšeo di bego di nepišitšwego.
Phetošo ya ekonomi le kgolo ya ekonomi di a sepelelana. Go ka se be le e tee gwa hlokega ye nngwe.
Ka go tsenya phetošo ka go tshepedišo ya tlhomo ya diintasteri, re tšwetša pele mokgwa wa kgolo wo o akaretšago bohle wo o abe  lanago, sebakeng sa go bea lehumo go batho ba itšego fela.
Kgoro ya Kgwebišano, Diintasteri le Diphenkgišano (dtic) e šetše morago nepo ye ka go diriša mananeo a mehutahuta. A akaretša mana neo a thekgo a dikgwebo tša  makheišeneng, tlhahlo ya go amana le diromelwantle ka Koporasetlhabollo ya Dii ntasteri (IDC) go dikgwebo tša bathobaso, tša basadi le bafsa, le ditekanyetšo tšeo di okeditšwego tša mananeo  kgoparara go di-SMME ka Lefelong leo le Kgethegilego la tša Ekonom ka Tshwane.
Ka go diriša maanomagolo a ka mafapheng re hlohleletša go reka dithoto le ditirelo fao go holago dikgwebo tša bathobaso. Go fa mohlala, barui ba dikgogo ba bathobaso ba 10 bao ba filwego dikonteraka ke dikhamphani tša go gweba ka nama ya kgogo le mae ba ile ba fiwa dibaka fao go ilego gwa beeletšwa R336 milione bjalo ka karolo ya leanokgolo la kgwebo ya dikgogo. Mmušo o tsebagaditše gape lenaneo la dikgwebo tša bathobaso leo le tlago kgokaganya tšeo di romelago dijo, ditšweletšwa tša boentšeneere, dikarolo tša difatanaga, ditšweletšwa tša boikgabišo le makala a mangwe a ekonomi ao a romela dithoto dinageng tša ka ntle.
Bjalo ka karolo ya lesolo la go hloma moloko o moswa wa bahlomi ba dikgwebo, mo ngwageng wo o feti lego mmušo o dumeletše R2.5 pilione ka thekgong ye mpsha go bahlomi ba dii ntasteri ba bathobaso bao ba ka bago ba 180 ka mokgwa wa dikadimo go tšwa go IDC le Sekhwama sa Maatlafatšo sa Bosetšhaba (NEF) le dithušo tša ditšhelete go tšwa go setlamo sa diputseletšo sa dtic. Mo mengwageng ye e tlago ye meraro R21 pilione ye nngwe e abilwe ke IDC, NEF le dihlongwa tše dingwe go thekga bahlomi ba diinta steri ba bathobaso. Tšhelete ye nngwe ya tlaleletšo ya R25 pi lione le yona e abile go thekga dikhamphani tša bathobaso, tša basadi, tša bafsa le tša bašomi.
 Go molaleng gore mošomo o mongwe o montši o sa swanetše go dirwa ka nepo ya go rarolla mathata a mantši ao dikgwebo tša bathobaso di itemogelago ona. Se se akaretša go swara bothata go fihlelela tšhelete ya go thomiša kgwebo le ya go e katološa le go kgona ga diSMME go hwetša mebaraka ya go rekiša ditšweletšwa tša bona. Dikgwebo tša bathobaso, kudukudu, di itemogela mathata ge di tsenela dikgwebišano tše kgolo.
Go fediša seemo sa tlhoke go ya tlhabollo ka go diriša maatlafatšo ya bathobaso ekonoming ga se fela selo se bohlokwa sa maitshwaro; gape go dira gore kgwebo e be selo se bohlokwa.
Go tšwela pele go beela thoko bontši bja bathobaso go ekonomi ya kakaretšo go šitiša kgolo ya ekonomi, gomme se mafelelong go ama dikgwebo ka moka. Go katološa motheo wa bohlomi bja dikgwebo ka mo nageng go bohlokwa go kgolo.
Re abelane maikarabelo a go hlohleletša matsapa a go maatlafatša B-BBEE ka gobane go mabapi le go fediša tlho kego ya tekatekano. Diekonomi tše di sa lekanego di tšweletša ditšhaba tše di sa lekalekanego, gomme ditšhaba tše di sa lekalekanego ga di gole le go atlega.
Ga se fela phošo, eupša gape ke seo se ka se tšwetšwego pele go ya go ile, gore di  kgwebo di tšwele pele go ba le bolaodi le beng ba dikgwebo bao bontši bja bona e lego bathobašweu goba banna.
Ka go realo, ke, setšhaba sa Afrika Borwa seo e lego badiriši ba bohlokwa ba dithoto le ditirelo tša tšona. Se se swanetše go laetšwa ka go farologanya go thwala bašomi le balaodi, ka go bengdi kgwebo le ka borekeding.
Maatlafatšo ya bathobaso ekonoming ye e akaretšago mang le mang e tla fihlelelwa fela ge go na le dilekane le boikgafo bja rena ka moka bja go tliša diphetogo.
Go thwalwa ga Lekgotla le leswa la B-BBEE go tla re thuša go katološa dinepo tša maatlafatšo ya bathobaso ekonoming ye e akaretšago mang le mang. Ke ipiletša go dikgwebo, bašomi le diinta steri go šomišana le lekgotla ge le šoma mošomo wo o bohlokwa.
