Go aloga ga baoki ba diphoofolo ba mathomo ba Afrika Borwa

Allison Cooper

Go ba yo mongwe wa dialoga tša booki bja diphoofolo tša mathomo ke toro ye e phethegago go modudi wa Randburg Phumelela Mthimkhulu (21), yo a bego a rata diphoofolo kudu go tloga e sa le ngwana.
Malobanyana Mthimkhulu o alogile go tšwa Yunibesithi ya Pretoria (UP), lefelo le letee la go aba tlhahlo ya kalafo ya diphoofolo ka Afrika Borwa, ka tikrii ya Patšhula ya Booki bja Kalafo ya Diphoofolo.
“Se ke semaka go nna. Go tseba gore ke be ke le karolo ya sehlopha sa mathomo sa go ngwadišetša tikrii ya patšhula, yeo e bego e le kgale e beakanywa, ke tlhompho.
“Ke leboga menyetla le menyako tšeo di tlogo bulela rena baoki gore re tšwetšepele dithuto le go ba ditsebi ka gare ga mošomo wa rena, seo se bego se le boima go se dira mo nakong ya go feta,” a  bolela.
Tamarin Fisher, Mopresi dente wa Mokgatlo wa Baoki ba Diphoofolo wa Afrika Borwa, o re ye ke phihlelelo ye kgolokgolo mo historing ya mošomo wo ya mengwaga ye 42.
“Tikrii ye ya mengwaga  ye meraro ye mpsha e tla fa baoki ba ba hlahlilwego monyetla wa go ngwadišetša dithuto tša morago ga tikrii ya mathomo, tšeo di tlago feleletša ka go abja ga ditikrii tša honase, mastase le PhD.” Dingaka tša diphoofolo di alafa dikgobalo le malwetši a diphoofolo, go swana le ka fao ngaka e alafago malwetši a batho. Baoki ba diphoofolo ba bohlokwa mo dihlopheng tša mošomo tša dingaka tša diphoofolo, go bolela Mthimkhulu.
“Tše dingwe tša mabokgoni a bohlokwa ao mooki a swanetšego go a laetša ke tlhokomelo ya molwetši, go boledišana le molwetši, go thuša dingaka tša diphoofolo ka ditshepedišo, le se sengwe le se sengwe seo se tlago thuša gore sepetlele sa diphoofolo se šome botse.
“Ke ye nngwe ya mešomo ye e kgotsofatšago kudu. Ge o nyaka go ba mooki wa diphoofolo, o se ke wa dumelela letšhogo goba tlhokego ya tsebo go go thibela go leka le go ipshina ka bjona gobane booki bja diphoofolo bo tla fetola bophelo bja gago go bo dira bjo bokaone,” go bolela Mthimkhulu.
Dipasari tša go šogana le tlhaelelo ya mabokgoni“Ka lebaka la tlhaelelo ye kgolo ya mabokgoni ka gare ga lekala, Mthimkhulu ga se a sokolele go hwetša mošomo.
Ke bile mahlatse go hwetša mošomo Sepetleleng sa Fourways mo ngwageng wa ka wa mafelelo. Ke thomile go šoma fao kgwedi ka morago ga ditlhahlobo tša ka tša mafelelo gomme ke ipshina ka motsotso wo mongwe le wo mongwe,” a bolela.
Mokgatlo wa Thuto le Tlhahlo wa Lekala la Kagišo le Maphelo (HWSETA) o ineetše mo go šogeng tlhaelelo ye kgolokgolo ya mabokgoni ka lekaleng la bongaka bja diphoofolo le go kgonthiša gore go ba le phetogo.
Malobanyana e thakgotše Lesolo la Dikeletšo tša Mešomo la Saense ya Bongaka bja Diphoofolo, ka tšhomišano le Kgoro ya Thuto ya Godimo le Tlhahlo, gomme le tla etela dikolo tša metsemagae go hlohleletša baithuti go ithutela dithuto tša bongaka bja diphoofolo bjalo ka wo mongwe wa mešomo.
Gape lesolo le tsebišitše dipasari tše 60 go šogana le tlhaelelo ye bohlokwa ya dingaka tša diphoofolo le bathuši ba ngaka ya diphoofolo ka metsemagaeng ya Afrika Borwa.
“Dipasari di lebišitše gagolo go baithuti ba metsemagae gobane ba tla bušetša tsebo ya bona ka metsaneng ya gabobona,” go bolela Ngaka Nomfundo Mnisi, Modulasetulo wa HWSETA.
Motlatšatona wa Thuto ya Godimo, Saense le Boitlhamelo, Buti Manamela, o lebogile dipasari.
Kgoro ya Saense ya Bongaka bja Diphoofolo ya UP e tla thuša HWSETA ka masolo a yona a papatšo, go thekga pasari ka tšhelete le go thwala.
“Gape re tla thuša HWSETA go sepetša  dipasari, tšeo di abetšwego baithuti ba saense ya bongaka bja diphoofolo ba ngwaga wa mathomo go tšwa go dihlopha tše di kgethilwego,” go bolela Chris van Blerk, Hlogo ya Dikgokagano le Bobegaditaba ka Kgorong ya Saense ya Bongaka bja Diphoofolo.
O re baswa bao ba holofelago go latela dikgato tša Mthimkhulu le go ngwadišetša tikrii ya patšhula ya mathomo mo UP ba swanela go ba ba šetše ba hweditše Setifikeiti sa bona sa Marematlou sa Bosetšhaba (NSC), goba mangwalo a thuto a go lekana le sona ka maemo, le go kgotsofatša dinyakwa tše nyane.
“Go tikrii ya Patšhula ya Booki bja Diphoofolo, ba nyaka Sekoro sa Dintlha tša Kamogelo tša bonnyane bja 28 le NSC ya go ba le English bjalo ka Polelo ya Gae goba English bjalo ka Polelo ya Tlaleletšo la Mathomo, mmetse, le disaense tša fisiki goba disaense tša bophelo,” a tlaleletša.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga lekala, baswa ba ka kgokagana le mafelo a poraebete a kalafelo ya diphoofolo goba go boledišana le dingaka tša diphoofolo tše di abago Tirelo ya setšhaba ya kgapeletšo (CCS) yeo e lego karolo ya Kgoro ya Temo, Pušetšo ya Naga le Tlhabollo ya Metsemagae (DALRRD) nageng ka bophara.
“Maikemišetšo a lenaneo la CCS le go dira gore  ditirelo tša bongaka bja diphoofolo di fihlelelege ebile di sa ture go mafelo a go hloka ditlabakelo le a go se hwetše ditirelo gabotse ka gare ga Afrika Borwa.  
Ka go realo, dingaka tša diphoofolo tše di lego ka gare ga lenaneo ka mehla di tla šoma bjalo ka methopo ye mebotse ya tshedimošo,” go bolela Van Blerk.