Operation Vulindlela  e bula tsela ya kgolo

Vukuzenzele Unnamed

Ekonomi ya Afrika Borwa, go swana le ekonomi ye nngwe le ye nngwe, e ka se šome, goba gona go gola, ntle le diintasteri tša kgokagano tšeo di nago le mohola gape di šoma gabotse.
Diintasteri tše – tšeo di akaretšago mohlagase, meetse, dinamelwa le dikgokagano tša megala – ke metheo yeo e sepetšago ekonomi.
Mathata a meago mo dikarolong tše ke kgale a bolelwa gore ke wona a tlišago kgatelelo mo kgolong ya ekonomi ya Afrika Borwa. Go hloka bokgoni le ditefo tša godimo tša ditirelo tša dikgokagano ke tšona mapheko a go sepetša kgwebo ka nageng.
Go šogana le go fenya ditlhohlo tše, re thomile Operation Vulindlela  ka Diphalane 2020 bjalo ka lenaneo la Ofisi ya Mopresi dente le Kgoro ya Matlotlo a Setšhaba go potlakiša dikaonafatšo tša meago mo diintastering tše tša dikgokagano. Le ge dikgoro le makala a mmušo tšeo di nago le maikarabelo di etile pele dikaonafatšo tše, Operation Vulindlela  e lekola le go utolla ditlhohlo le mapheko. Moo go hlokegago, e sepetša thekgo ya semmušo go dikgoro.
Pego ya kotara ya kgauswinyane e hlaloša tšwelopele yeo e dirilwego ke Operation Vulindlela  le dikgoro tšeo di nago le mai karabelo a dikaonafatšo tše.
Go phatlalala le mmušo, nepo ya rena e go  dikaonafatšo tšeo di lego bohlokwa gape di na le diphetogo; tšeo di fetošago ka moo ekonomi ya rena e šomago ka gona.
Se se akaretša go rekišwa ga mehuta ye e nyakegago kudu ya dikgokgagano tša megala le tša inthanete, yeo e diegišitšwego mengwaga ya go feta ye lesome gomme mafelelong e phethilwe ka Hlakola. Go lokollwa ga mohuta wo moswa wa dikgokagano go tla kaonafatša kgokagano gomme wa dira gore ditheko tša phethišetšo ya data di ye fase.
Go thongwa ga Taolo ya Maemakepe a Setšhaba bjalo ka lekala la thoko la Transnet ngwaga wa go feta go diegišitšwe mengwaga ya go feta ye 15. Se e be e le kgato ya mathomo yeo e hlokegago ya go kgontšha lekala la praebete go kgatha tema le go oketša bokgoni bja maemakepe.
Go tloga mola se se rerwago ka 2014, re bušitše gape le lenaneo la Lerothi le Letalalerata, Lerothi le Leta -lamorogo, Go hloka Lerothi la mathomo go kgonthiša go lekola gabotse ga meetse le boleng bja go šogana le meetse a ditšhila.
Tše e no ba mehlala ye mengwe yeo e re bontšhago gore, ka go nepiša maitapišo le šedi go palo ye nnyane ya dikaonafatšo tše bohlokwa, mmušo wo o bušago gabjale o kgonne go ba le tšwelopele.
Ka Operation Vulindlela , re kgonne gape le go šomiša mokgwa wa go nepiša le wa go tliša kaonafatša ka kakaretšo, mola ka go le lengwe re kgonthiša kgokagano ye kaone moo dikgoro le makala a mantši di kgathago tema.
Mohlala wo mokaone go feta ka moka wa se o ka go lekala la mohlagase moo go nago le dikaonafatšo tše mmalwa, tša go tsenelana tše bohlokwa gomme di šomiša mohlagase kudu.
Dipeelo tšeo re di fihleletšego di akaretša tša go kaonafatša go tšweletša dilaesense tše diswa tša  diprotšeke tša tšweletšo ya mohlagase go dumelelwa go hlagiša mohlagase wo o sa fetego dimekawate tše 100, go dumelela diprotšeke tše go kgokagana go kriti le go rekišetša bareki mohla gase. Re thomile Lenaneo la Go reka Mohlagase wa Go mpshafatšwa go Motšweletši wa Go ikema ka go bula dibaka tše diswa tša go iteka mahlatse mo kwalakwatšong ya dithentara.
Diphethogo go melawana ya ye e bolelago ka ditsela tše diswa tša tšweletšo ya mohlagase di thušitše mebasepala go ithekela mohlagase ditheong tša go ikema la mathomo.
Gomme diphethogo tša molao di tla dira gore go thongwe mmaraka ma mohlagase wa go se bitše tšhelete ye ntši, e thekgwa ke phatlalatšo ya Molao wo o Mpshafaditšwego wa Taolo ya Mohlagase le mošomo wo o thomilego go mpshafatša Pholisi ya Theko ya Mohlagase.
Tshepetšo ya go aroganya Eskom e thomile, gomme lekala le fihleletše nako ya mafelelo ya Manthole 2021 ye e bego e beetšwe go thoma Khamphani ya Tshepedišo ya Mohlagase.
Ka Manthole ngwaga wo re tshepa gore re tla phethagatša magato a go arogantšha legoro la tšweletšo ya mohlagase le la phatlalatšo ya mohlagase setšhabeng a Eskom go ba dikhamphani.
Pego ya kotara e bontšha dikatlego tše dingwe tše  mmalwa tše bohlokwa, gammogo le dikarolo tšeo mošomo wa go tsenelela o thomilego.
Ka lekaleng la meetse, Operation Vulindlela  e dutše e efa thekgo ya sennušo go Kgoro ya Meetse le Kelelatšhila go phethagatša leano la kaonafatšo mo go dumeleleng dilaesense tša tšhomišo ya meetse, ka maikemišetšo a go šogana le 80% ya dikgopelo ka moka mo matšatšing a 90.
Mošomo wa go thoma Mokgatlo wa Infrastraktšha ya Methopo ya Meetse ya Setšhaba le wona o thomile gomme o tla kgonthiša taolo ye botse ya methopo ya meetse ya setšhaba.
Mo lekaleng la dinamelwa, go hloka bokgoni mo maemakepe le diporong go amile gampe bokgoni bja rena bja go romela dithoto ka ntle. Mošomo wa go thoma ditirišano le bašomi ba makala a praebete o thomile go beeletša go infrastraktšha ya maemakepe le go kaonafatša taolo ya maemakepe a dintlwana tša tšhipi mo maemakepeng a Durban le Ngqura.
Pegosemmušo ka ga Pholisi ya Ditimela tša Setšhaba, yeo e dumeletšwego ke Kabinete ka Hlakola, e bontšha maano a go mpshafatša infrastraktšha ya ditimela le go go šomiša diporo tša ditimela tša me rwalo. Ditimela tša Merwalo tša Transnet di šetše di tho mile go dumelela baotledi ba ditimela tša praebete go šomiša diporo tša ditimela tša merwalo.
Lenaneo la e-Visa leo le šomago ka botlalo le thakgotšwe mo dinageng tše 14, go akaretšwa mebaraka ya rena ya boeti ye megolo. Tshekatsheko ye e feletšego ya lenaneo la visa ya mošomo le lona le thomile go re kgontšha go goketša mabokgoni ao naga ya rena e a nyakagao.
Dikaonafatšo tše di kgonagetše ka lebaka la tirišano ye kaone go phatlalala le mmušo go lenaneo la mpshafatšo la go abelanwa.
Re ipiletša go dikgwebo le babeeletši go šomiša sebaka se sa diphetogo tšeo di thomilego gomme ba dire gore maikano le maikgafo a bona mo go dipeeletšo, le mo go hloleng mešomo, e be nnete.