Elwa le bosenyi, esego batšwantle 

Vukuzenzele Unnamed

Mengwaga e 25 ya go feta, Molaotheo wa rena wa demokrasi o ile wa thoma go šoma. Ka go amogela Molaotheo wo, re tiišeleditše boikgafo bja rena setšhabeng seo se theilwego godimo ga mehola ya demokrasi, toka setšhabeng le ditokelo tša botho.
Re be gape re kgaogana ka botlalo le tša nako yeo e fetilego. Tšona e be e le mokgwa wa go huetša batho maphelong woo o theilwego morafeng woo o iponagaditšego taolong ya mosepelo, go kgethela batho mešomo goya ka mehlobo ya bona, go hlopha batho goya ka mafelo ao ba tšwago go ona mmogo le tompase e mpe la go šiiša.
Ge bagolo ba rena ba be ba thala Lengwalo la Tumelelo la Tokologo (Freedom Charter) ka 1955, leo dikokwane tša lona di akareditšwego ka Molaotheong wa rena, gomme di bolela gore Afrika Borwa ke ya bohle bao ba dulago ka go yona, ba be ba lebeletše setšhaba seo se lokologilego go tšwa kgethollong go ya  ka setšo, go se kwane ga mehlobo, semorafe le kgethollo ya bong. Ka fao, go tloga go hlobaetša kudu ka fao ditiragalo tša gabjale tša go lwa le batšwantle ka dikarolong tša naga di re bušetšago morago nakong ya kgethollo.
Re bone batho ba emišwa mebileng ke badudi gomme ba gapeletšwa go laetša boitsebišo bja bona go tiišeletša maemo a bona a bofaladi. Re bone ba bangwe ba baetapele ba dipolotiki ba ntšha mantšu a go se kgahliše mabapi le bafaladi e le ge ba šomiša dillo tša batho bošaedi gore ba gole ka sepolotiking.
Re bone megwanto e leba ka magaeng a batho gomme madulo a bona a hlaselwa e le ge go nyakwa bohlatse bja gore ba dira bosenyi. Re bone batho ba hlaselwa, ba gobatšwa ebile ba bolawa ka baka la ka fao ba lebelelegago goba ba bolelago ka segalo se itšeng.
Wo ke mokgwa woo baeta pele ba mmušo wa kgethollo ba bego ba šoma ka wona.
 Ba rile batho ba itšeng ba ka dula mafelong a itšeng feela,  ba be le dikgwebo tše itšeng le gore ba šome mešomo efe. Ka tlase ga mmušo wa kgethollo, bathobaso ba be ba bonwa bjalo ka bagononelwa le ge ba se ba dira selo, gomme ba be ba emišwa ditseleng ke maphodisa ge ba humanwa ba le mafelong ao a bego a hlathilwe go ba a bathobašweu feela.
Bathobaso ba be ba gapeletšwa go tšweletša tompase, gomme ge ba ka se dire bjalo ba be ba išwa kgolegong.
Re ka se dumelele bohlokatoka bjoo bo diragala gape.
Ditiragalo tša gabjale tša ka lekeišeneng la Diepsloot ka Gauteng e bile masetlapelo.
Nakong ya mafelelo a beke a matee, batho ba šupa ba ile ba bolawa, gomme seo sa tsoša megwanto. Tobo ye ya ma phelo e mpe kudu, go swana le go bolawa ga MoAfrika wa borena wa go tšwa Zimbabwe yoo go ya ka dipego a bolailwego ke batho bao ba itšeelago molao matsogong.  Bosenyi ke bothata bjo bogolo ka mo nageng. Bo ama ditšhaba ka moka gomme batho ba lapišitšwe ke go phela ka letšhogo la go tšhaba dikebekwa.  Go fapana le se se bolelwago ke dihlopha le batho bao ba lego kgahlanong le bafaladi, badirabosenyi ke bathobaso le bathobašweu, banna le basadi, batšwantle le badudi ba ka nageng.  Bosenyi, esego bafaladi, ke lona lenaba la rena leo re swanetšego go šoma mmogo go le fenya.  Re ka se kgone go fenya bosenyi ka go kgowa, ka dikgaruru, ka go tšhošetša le ka go itšeela molao matsogong, gomme tšeo ka moka re di lebišitše go batšwantle, kudu bao ba tšwago dinageng tša Afrika.
Re a kwešiša gore ditšhaba tše dintšhi di nolegile mooko ka baka la, go ya ka dipego, go palelwa ga maphodisa go lwa le basenyi. Gareng ga magato ao re a tšeago a go oketša maatla a maphodisa, re thwetše maphodisa a tlaleletšo a 12 000. Re hlama leboelela diforamo tša maphodisa a setšhaba go phatlalala le naga. Diforamo tše di kopantšha ditšhaba le baemedi ba maphodisa gore ba šome mmogo go kaonafatša polokego ya setšhaba le go netefatša gore maphodisa a dira mošomo wa ona.
 Le ge re matlafatša ntwa ya rena kgahlanong le bosenyi, ga go na le selo se tee seo se fago batho tumelelo ya gore ba itšeele molao matsogong.
Ka nako e tee, re lemoga gore go falalela ka nageng e se ka semolao go bea tšhireletšego, boematia le tšwelopele ya ikonomi ya Afrika Borwa kotsing.
Bofaladi bjoo bo sego molaong bo ama kabo ya ditirelo gomme bo oketša boima ditirelong tša motheo tše bjalo ka tlhokomelo ya tša maphelo le thuto.
Go no swana le naga efe goba efe yeo e ikemetšego, re na le tokelo ya go phethagatša melao le magato ao a tlo netefatšago gore mellwane ya go tsena ka nageng e sa na le seriti, re šireletše ditokelo tša MaAfrika Borwa le go tiišeletša gore mang goba mang yo a lego ka mo nageng o na le tokelo ya go ba mo.  Go laola bofaladi ke maikarabelo a mmušo.
Ga go na modudi wa ka mo nageng yoo a swanetšego go itšeela maikarabelo a taolo ya bofaladi goba a phethagatšo ya molao ka go gapeletša batšwantle go tšweletša ditokomane tša bona tša  boitsebišo.
Ka tlase ga Karolo 41 ya Molao wa Bofaladi, ke feela leloko la sephodisa goba mohlankedi wa tša bofaladi bao ba ka kgopelago motho go netefatša ge eba ke modudi wa ka mo nageng ka tlhago, ke modudi wa go ya go ile go ya le ka mangwalo, goba ke motšwantle.
Ge bahlankedi ba ba ka dumela, ka mabaka ao a kwagalago, gore motho yo a itšeng o ka mo nageng e se ka semolao, ba ka swara motho yoo ge dinyakišišo tša mabapi le maemo a gagwe di dirwa. Ge ba dira bjalo, ba phethagatšo ya molao ba swanetše ba hlomphe ditokelo le seriti sa motho yoo.
Phethagatšo ya melao ya bofaladi ke selo se bohlokwahlokwa go mmušo.
Re šoma go netefatša gore digongwana tšeo di tshelago melao ya bofaladi, tšeo di šomišanago le bahlankedi bao ba dirago bomenetša, ba lebana le letsogo la molao.  Go no swana le dikgwebo ka moka, dikgwebo tšeo e lego tša batšwantle di swanetše di obamele melao ya maleba, go balwa le melawana ya tša maphelo le polokego, di be le ditumelelo le dilaesense ka moka tšeo di nyakegago, di be di lefele makgetho ka moo go hlokegago.
Re demokrasi yeo e theilwego tatelong ya molao.
Ditiro tša go tšwa tseleng tšeo di lebišitšwego go batšwantle, e ka ba e le bao ba lego molaong goba ba se molaong, di ka se kgotlelelwe.
Lehono pefelo ya rena e ka no lebišwa go bafaladi go tšwa Zimbabwe, Mozambique, Nigeria goba Pakistan.
Gosasa pefelo ye re tlo e lebiša go magagaborena.
A re beeng šedi ya rena twantšhong ya bosenyi, go sa kgathale gore bo dirwa ke mang.
