Kimollo ya KZN le Kapa Bohla  bela masetlapelong a mafula

Allison Cooper

Mmušo o tla thuša badudi ba KwaZulu-Natal (KZN) le ba Kapa Bohlabela go aga maphelo le magae a bona  leswa morago ga mafula ao a tlogetšego masetlapelo a mahu le tshenyo ka diprofe nseng tše tše pedi.
Mopresidente Cyril Rama phosa o boletše gore Kgoro ya Matlotlo a Bosetšhaba e  tla ntšha tšhelete yeo e tlo thušago go imolla bao ba amilwego ke mafula.
“Tona ya Ditšhelete o rile tšhelete ya go lekana R1 bilione  e gona,” Mopre sidente a realo. Mopresidente Ramaphosa o tla ikopanya le Palamente go hwetša didirišwa tša tlaleletšo.
Mmušo o šoma le ba Sekhwama sa go Thekga Naga, lekala la poraebete, le mekgatlo yeo e sego ya mmušo mmogo le ya setšhaba go thekga batšwasehlabelo.
Ba Sekhwama sa go Thekga Naga ba tla bula akhaonte ya panka ya ka thoko ya masetlapelo a mafula yeo baabi ba ka Afrika Borwa le ba ka dinageng dišele ba ka tsenyago dineelo tša bona go yona maitekeleng a go fana ka kimollo.
Mmušo o tla aba gape le diboutšhara go thuša malapa go aga leswa dintlo tšeo di sentšwego, Mopresidente a realo.
“Tekolo yeo e tseneletšego ya tshenyegelo go ikonomi, yeo e hlotšwego ke mafula, e sa tlo dirwa, efela go hlakile gore go tlo bitša dibilione tša diranta go tsošološa mananeokgoparara le tobo ya ditšweletšwa.” O tlaleleditše ka gore tšhelete yeo e beetšwego ka thoko go thuša batšwasehlabelo ba mafula e swanetše e fihle go bao ba e hlokago kudu.
“Go tlo ba bohlokwa kudu, ge re dira mošomo wo, gore didirišwa ka moka tšeo re di kgoboketšago di šomišetšwe morero woo di o beetšwego le gore di fihlelele baamogedi bao di beetšwego bona. Ga go tlo ba le sebaka sa bomenetša, taolompe goba tsogolekobong la mohuta ofe goba ofe,” Mopresidente o gateletše seo.
Karabelo ya magato a mararo 
Mopresidente Ramaphosa o rile mmušo o tla arabela masetlapelo ka magato a mararo.
Sa mathomo o tla bea šedi go kimollo ya ka pela go batho, le go netefatša gore batho ka moka bao ba amegilego ba bolokegile ebile ba hwetša dihlokwa tša motheo.
“Sa bobedi, re tlo bea šedi go tiišo le tsošološo, go nyakela batho bao ba lobilego magae a bona madulo le go tsošološa kabo ya ditirelo.
Sa boraro, re tla bea šedi go kagoleswa,” a realo.
Legato la go aga leswa le tla akaretša go agwa ga dintlo ka mafelong a maleba.
Kgoro ya Madulo a Batho e šetše e thomile ka tekolo ya tshenyego ya dintlo go phatlalala le profense.
“Mošomo wa ka pela woo o tlo dirwago ke go nyakela batho bao ba senyeditšwego ke mafula madulo, gomme ditokišo di gare di a dirwa go aba madulo a nakwana,” gwa realo Mopresidente Ramaphosa.
Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba le Mananeokgoparara e gare e hlaola naga ya mmušo ya maleba yeo go aga leswa go ka dirwago go yona.
Tshenyego e kgolo
Dipula di hlotše tshenyego e kgolo go dintlo, dikgwebo, ditsela le maporogo, mananeokgoparara a meetse, mohlagase, diporo  le a kgokaganyo ya megala.
Dikolo, mafelo a tša maphelo, ditiši tša maphodisa le dikgorotsheko tša boma seterata le tšona di amegile, mmogo le kabo ya makhura a dikoloi le dijo.
“Go akanywa gore baru twana ba go feta 270 000 ba amegile, gomme dikolo tše 600 di sentšwe, moo elego gore tše 16 ga go kgonege gore di fihlelelege ka baka la tshenyego ya ditsela le maporogo ao a kgontšhago go fihla go tšona.
“Mafelo a tša maphelo a 66 a amilwe, le ge e le gore go bile le tšhitišo e nnyane ya ditirelo tša maphelo ka dileteng tšeo di amilwego kudu,” Mopresidente a realo.
Mošomo woo o tseneletšego o gare o a dirwa go tsošološa ditirelo ka mafelong a go fapafapana ka KZN.
Batho ba go feta 400 ba lobile maphelo ka KZN gomme batho ba bantšhi ba sa timeletše. Lehu le tee le begilwe ka Kapa Bohlabela.
Magae a go feta 4 000 a sentšwe gomme a 8 300 a sentšwe gannyane, gomme seo se tlogetše batho ba  40 000 ba se na magae.
Mopresidente o rile ba Tirelo ya Maphodisa ka Afrika Borwa (SAPS) le ba Sešole sa Afrika Borwa (SANDF) ba etile pele masolo a go phološa le go nyakana le bao ba timetšego.
Se se akaretša go romelwa ga bašomi, dihlopha tša go rutha go ya botebong, makala a tša dimpša le dikepe tša go fapafapana, dihilikopthara le difofane tše kgolo mafelong ao a amegilego kudu.
“Difofane tša SANDF di a šomiwa go phološa le go iša didirišwa tša kimollo tše bjalo ka dijo, meetse, ditente le mapai go batho bao ba lego mafelong ao go lego boima go a fihlelela.
“Ke laetše ba SANDF go tliša bašomi ba bona ba tlaleletšo, didirišwa tša go bolokela le go hlwekiša meetse mmogo le dihlopha  tša baintšinere go thuša ka tsošološo ya mohlagase le kabo ya meetse,” a realo.
Dikgoro tša mmušo maemong a bosetšhaba le a profense, mebasepala, me kgatlo yeo e sego ya mmušo le dikgwebo ba be ba dutše ba aba didirišwa tša motheo tša kimollo tše bjalo ka dijo, mapai, matrase, diaparo, meriana ya malwetši a go se folele ruri, dilo tša go hlapa le  dibjana tša go apeela.
Kabinete e sa tšwa go goeletša Seemo sa Masetlapelo sa Bosetšhaba bjalo ka karabelo go mafula.
“Mopresidente o hlalositše mafula bjalo ka masetlapelo ao a amago batho, ao a hlokago “kimollo e ntšhi ya ka pela.”“Bophelo, tša maphelo le boitekanelo bja diketekete tša batho bo sa le kotsing.
Mafula a hlotše tshenyo e kgolo go ikonomi le leago,” a realo.
Boemakepe bja Durban, bjoo bo lego bohlokwa ikonoming ya Afrika Borwa gomme ebile e le bjo bongwe bja maemakepe a magolo ebile a go šoma kudu mo kontinenteng, bo amegile kudu gampe.
“Bohlokwa bja Boemakepe bja Durban mmogo le mananeokgoparara a go amana le bjona ge go etla tshepedišong yeo e phethagetšego ya ikonomi ya naga bo bolela gore masetlapelo a a bile le seabe le ka ntle ga KZN.  Tšwelopele e šetše e bonagetše ka tsošološong ya tshepedišo ka Boemakepeng bja Durban moo go butšwego ditsela tše dingwe tšeo dilori di ka di šomišago go fihla ka boemakepeng, mmogo le go hlwekiša le go tlošwa ga mašaledi a tšeo di sentšwego ka boemakepeng.