Lekala la setšhaba le la poraefete a bohlokwa kgolong ya ikonomi 

Vukuzenzele Unnamed

Ge re le gare re šoma gore re godiše ikonomi ya borena le go hlola mešomo, go na le dingangišano tše ntšhi mabapi le dikarolo tšeo di bapalwago ke mmušo le kgwebo go fihlelela dinepo tše.
Batho ba bangwe ba šišintše gore re kgethe e tee gareng ga tšona; ka go le lengwe, mmušo woo o hlabollago, woo o ralokago karolo e bohlokwa ka mpshafatšong ya ikonomi le leago, le, ka go le lengwe, go katološa lekala la poraefete leo le hlohleletšago kgolo le mešomo.
Nnete ke gore re a di hloka bobedi. Re hloka mmušo woo o hlabollago ebile o kgonago mmogo le lekala la poraefete leo le phelago la matšato. Re hloka gore di šome mmogo le go thušana.
Kgopolo ye ga se e mpsha.
Mengwaga e masometharo ya go feta, ka ngwaga wa 1992, mokgatlo wa Afri can National Congress o amogetše tokomane yeo thaetlele ya yona e rego “Ready to Govern”. Tokomane e ala melawana ya pholisi bakeng sa Afrika Borwa ya demokrasi gomme, mo nakong ya go batamela mengwaga e masometharo, e hueditše tsela yeo pholisi e e tšeago ya go latelana ga mebušo ya demokrasi.
Tokomane ya “ Ready to Govern” e be e na le ponelopele ya mmušo wa demokrasi woo o nago le maikarabelo a go kgokaganya, go rulaganya le go hlahla tlhabollo ya ikonomi gore e be yeo e phelago e gola ka tšhomišano le  mekgatlo ya diyunione, dikgwebo le makala a mangwe a setšhaba.
E boletše le ka tlhokego ya pholisi ya ikonomi yeo e dirago gore ikonomi e be ya demokrasi gomme ebile e hlola menyetla ya mešomo yeo e lego ya moputso woo o kgonago go phediša batho ka Afrika Borwa.
Tokomane e lebeletše gape ‘lekala la poraefete leo le nago le matšato, leo le šomišago mabokgoni le bokgoni bja go tšea diphetho bja Maafrika Borwa ka moka le medirwana ya tša dikgwebo yeo e tšeago karolo e kgolo tlholong ya mešomo.
Mo Polelong ya Maemo a Setšhaba yeo e sa tšwago go feta, ke hlalositše ka fao mmušo, kgwebo le bašomi ba ka šomago mmogo ka gona, yo mongwe le yo mongwe a šomiša bokgoni bja gagwe bjoo bo ikgethilego go hlola mešomo.
Ye nngwe ya dilo tše bohlokwa tšeo di oketšago kgolo le mešomo ke dikgwebo tša mmušo (diSOE). Tšona di fehla mohlagase, di laola mae-makepe, di aga ditsela ebile di aba meetse ao ikonomi e a hlokago gore e kgone go šoma.
Esale go tloga mola demokrasi e thomago, di-SOE tše di kgonne ka maatla go thuša bao ba hlokago go fihlelela ditirelo tša motheo. Ke ka fao karolo e bohlokwahlokwa ya lenaneo la rena e lego go matlafatša dikgwebo tša mmušo, go di bušetša maemong a makaone a ditšhelete, go hlabolla mokgwatšhomo le tshepetšo ya tšona, gape le go di kgontšha go raloka karolo e bohlokwa ebile e holago naga.
Ka go latela karolo yeo go bolelwago ka yona ka go “Ready to Govern”, mmušo o laola kgolo le mpshafatšo ka mekgwa e bjalo ka pholisi ya phenkgišano, dinyakwa tša matlafatšo yeo e nabilego ya Bathobaso kgwebong le melao ya tekatekano mošomong, gape le go kgokaganya kabo ya dilaesense tšeo di fapafapanego go ditlamego tša ditirelo le matlafatšo tša naga ka bophara.  Mmušo o tsenya gape letsogo tabeng ya tlholo ya mešomo yeo e sego ya bao ba šomelago lekala la setšhaba feela. Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba leo le Katološitšwego, leo le thomilego go ba gona go tloga ka 2003, le file dimilione tša batho menyetla ya mešomo.
Mo nakong ya bjale, karabelong go seabe se sebe sa leuba la COVID-19 go ikonomi, mmušo wo o bone koketšego e kgolo ya mešomo ka lekaleng la setšhaba mo historing ya naga ya gaborena.
Lenaneo la Tsošološo ya Mešomo ka Presidente le thekgile menyetla ya go feta 850 000 ka dikgwedi tše 16 feela. Go tlaleletša koketšo ya mešomo ka lekaleng la setšhaba, re fana ka thekgo go baswa bao ba sa šomego, go ba lokišetša lefase la mešomo, go ba dira gore ba thwalege, le go ba kopantšha le menyetla.
Go na le ditsela tše dingwe tše dintšhi tšeo ka tšona mmušo o tsenyago letsogo tlholong ya mešomo ka dipeeletšo tše kgolo go mananeokgoparara, tlhamong ya mafelo a ikonomi ao a ikgethilego, gape le ka thekgo go diintaseteri tša mešomo ya diatla.
Nepo yeo e ikgethilego ngwageng wo e go dikgwebo tše nnyane, tša magareng le tše nnyanennyane, go matšema mmogo le tšeo esego tša semmušo.
Ka tlhamoleswa ya sekema sa kadimišo ya tšhelete seo re se tsebagaditšego dikgweding tša mathomo tša go phulega ga leuba la COVID-19, re dira gore mašeleng ao a kgontšhago  dilo go boela sekeng a fihlelelwe bonolo ke di kgwebo tše nnyane.
Re katološa lekgetho la mošomo la go thwala baswa le go lebelela diphetogo tše dingwe tša melawana go kgontšha dikgwebo tše nnyane go thwala batho ba bantšhi.
Bjale ka ge ke laeditše ka Polelong ya Maemo a Setšhaba, tše di magareng ga magato ao re a tšeago bjalo ka mmušo go “hlola mabaka ao a tla kgontšhago lekala la poraefete – ekaba le legolo goba le le lennyane – go tšwelela, go gola, go fihlelela mebaraka e meswa, go hlola ditšweletšwa tše diswa, le go thwala bašomi ba bantšhi.”Lekala la poraefete le thwetše seripa le kotara ya bašomi ka Afrika Borwa gomme le rwele maikarabelo a peditharong ya peeletšo le diphatišišo le tšhomišo ya tšhelete.
Ka go sepedišana le mmušo woo o kgonago ebile o hlabollago, naga ya borena gona e hloka lekala la poraefete la go šoma botse leo le beeletšago ka bašoming bao ba tsebago mošomo.
Ge mešomo ya lekala la poraefete e oketšega, batho ba bantšhi ba hwetša thekgo ebile ba phela botse.
Didirišwa le ditirelo di kgona go fihla bathong ka bontšhi gomme mmušo wa demokrasi o kgona go kgoboketša lekgetho le lentšhi leo le thušago tlhabollo ya leago.  Tokomane ya ‘ Ready to Govern’ e re karolo yeo mmušo o e ralokago “e swanetše e lokišwe gore e kgotsofatše dinyakwa tša ikonomi ya naga ka tsela yeo e sego ya raragana”, ekaba e le go oketša go kgatha tema ga mmušo ka mafelong a taolo goba e le go fokotša go kgatha tema ga ona ka go mafelong a mangwe.
Re ka se kgone go fihlelela ikonomi ya mohuta woo ntle le mmušo woo o kgonago ebile o hlabollago, mmogo le lekala la poraefete leo le akaretšago ebile le golago ka lebelo. Ga se ra swanela go botšwa gore re kgethe lefe goba re se kgethe lefe. Re a hloka ka bobedi.
