SoNA 2022: Go kaonafatša maphelo

Vukuzenzele Unnamed

Mmušo o ikgafetše go bea batho pele, gomme o iphile matšatši a lekgolo go phetha leano la go akaretša makala ka moka a setšhaba mo kgodišong ya ikonomi ya Afrika Borwa, go hlola mešomo le go fetšiša tlala.
Se se gateletšwe ke Mopresidente Cyril Ramaphosa nakong ya Polelo ya Maemo a Setšhaba ya 2022.
“Mošomo wo o tla dirwa motheong wa Leano la Mpshafatšo le Tsošološo ya Ikonomi, leo le tšwelago pele go ba lenaneo la rena la go aga ikonomi leswa,” a realo.
Ge a be a bolela le setšhaba, Mopresidente o rile ditlapele tša mmušo ke go fenya leuba la Bolwetši bja Kokwanahloko ya Khorona (COVID-19), go aga mananeokgoparara, go oketša tšweletšo ka mo nageng go hlola mešomo le go šomana le mathata a go amana le mohlagase.
“Ge eba go na le selo se tee seo re dumelelanago ka sona ke gore seemo sa gabjale – sa bohloki bjoo bo ikepetšego, tlhokego ya mešomo le go se lekalekane – ga se amogelege ebile ga se sa swanela go tšwela pele.
Go hlola mešomoNgwageng woo o fetilego kotareng ya go feta, palo ya tlhokego ya mešomo e fihleletše seemo sa godimodimo kudu mo 34.9% ya badudi ba sa šomego ka baka la masetlapelo a go amana le tša ditšhelete ao a hlotšwego ke COVID-19.
“Ka moka re a tseba gore mmušo ga o hlole mešomo.
Kgwebo ke yona e hlolago mešomo. Mošomomogolo wa mmušo ke go tla ka mabaka ao a tla kgontšhago makala a poraefete – bobedi  le legolo le le lennyane – go tšwelela, go gola, go fihlelela mebaraka e meswa, go hlama ditšweletšwa tše diswa, le go thwala bašomi ba bantšhi,” a realo.
Batho bao ba ka bago dipersente tše masomeseswai bao ba šomago, ba šoma ka lekaleng la poraefete.
Mopresidente o rile mmušo o tla tsebagatša sekhwama sa kadimišo ya mašeleng go thuša dikgwebo tše nnyane go tsoga.
Lenaneo la Tsošološo ya Mešomo ka Mopresidente, leo  le šetšego le thekgile menyetla ya mešomo e 850 000, le tla oketšwa. Bontšhi bja bao ba holegilego e be e le baswa, gomme ba go feta dipersente tše masometshela e be e le basadi.
Tsošološo ya mešomo e tla kgontšha Kgoro ya Tša Selegae go thwala baswa ba 10 000 bao ba sa šomego go yo fetolela ditokomane tša pampiri go ba tša ditšithale, gomme Sekhwama sa Mešomo ya Leago se tla hlola menyetla e mengwe gape e 50 000. Kgoro ya Thuto ya  Godimo le Tlhahlo e tla fa dialoga tše 10 000 tša thuto le tlhahlo ya mešomo ya diatla menyetla ya mešomo go tloga ka Moranang 2022.
Websaete ya  SAYouth.mobi, yeo e diretšwego go thuša baswa bao ba nyakago mešomo le go fihlelela me nyetla le thekgo, gabjale e na le baswa ba go feta dimilione tše 2.3 bao ba ingwadišitšego.
Mo go bona, ba go feta  600 000 ba šetše ba hweditše menyetla ya mešomo.
“Tirelo ya Baswa ya Bosetšhaba e tla thwala sehlopha sa yona sa mathomo sa baswa ba 50 000 mo ngwageng wo, e hlolele baswa menyetla ya gore ba tšee karolo ditšhabeng tša bobona, e hlabolle mabokgoni a bona le gore ba thwalege.
Mphiwafela wa SRD o tšwela pele
Mphiwafela wa Kimollo ya tša Leago (SRD) go COVID19, woo o thušitšego batho ba go feta dimilione tše 10 bao ba sa šomego, o okeleditšwe nako go fihla ngwageng o tlago – go fihla mafelelong a kgwedi ya Hlakola 2023.
Go tlaleletša seo, mmušo le bašomimmogo le ona o tla lebelela ditsela tšeo ka tšona o ka tšwelago pele go thuša batho bao ba nago le mathata a ditšhelete ka mokgwa woo elego gore o ka se imele naga ge nako e dutše e eya.
Go hwetša naga
Mmušo o tšwela pele ka taba ya pušetšo ya naga gomme o letetše go fetišwa ga Molaokakanywa wa Pušetšo ngwageng wo. Go hlangwa ga Setheo sa Tlhabollo ya Temo le Pušetšo ya Naga le gona go tla phethwa ngwageng wo.
“Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba le Mananeokgoparara e tla phetha go fetišetšwa ga dihekthara tše 14 000 tša naga ya mmušo go Setheo sa Tlhabollo ya Dintlo,” Mopresidente a  realo.
O tlaleleditše ka gore go na le naga yeo e lekanego yeo e lemegago go thekga dimilione tša balemipotlana bao ba tšwelelago ba dikgogo, leruo, dienywa le merogo.
Balemi ba go feta ba  100 000 ba šetše ba amogetše dibaotšhara tša go ba thuša go oketša tšweletšo, gomme lenaneo leo le tla katološwa gore le fihlelele balemi ka bontšhi.
Bomenetša le bosenyi
Go tloga tlhamong ya Komišene ya mabapi le go Gogwa ga Mmušo ka Nko go ya go dinyakišišo tša mabapi le dikonteraka tša go reka tša go amana le COVID-19, Mopresidente Ramaphosa o tloga a sa metše mare ge go etla tabeng ya go fediša bomenetša.  “Maitekelo a rena a go tsošološa ikonomi a ka se atlege ge re ka se lwe le go keka ga bomenetša ka  mešegofela.
Pele ga la 30 Phupu, Mopresidente o tla ala leano la go šoma karabelong ya ditigelo tša go tla ka Komišene.
O hlalositše gore ditheo tša mmušo tšeo di fapafapanego di šoma mmogo go šupa bao ba senyago, di ba fe kotlo, le go lefiša tšhelete ya Mmušo yeo e utswitšwego.
Polokego le tšhireletšo di tla matlafatšwa ka go thwala maphodisa a 12 000 le go hlama leswa diforamo tša sephodisa tša setšhaba.
Go lwa le GBVF
Mmušo o tla tšwela pele gape go matlafatša ntwa kgahlanong le Tlaišo ya Bong le Polao ya Basadi (GBVF) ngwageng wo ka go phethagatša Leano la Bosetšhaba la Ditharollo go GBVF.
Melao e meswa e šetše e šoma go matlafatša lekala la tša toka le go thekga bao ba phologilego tlaišo.  “Phethagatšo ya melao ye e bohlokwa go netefatša gore melato e rarollwa ka katlego, gore baphologi ba šireleditšwe le gore go ba le dithibelo tšeo di šomago ka go phethagala.
Wo mongwe wa melao e meswa yeo Mopresidente Ramaphosa a bego a bolela ka yona ke Molaophetošwa wa tša Bosenyi le Merero yeo e Amanago le Bjona woo o šireletšago batho bao ba lego kotsing ya go ka tlaišwa gape. Molao wo o dumelela dikgorotsheko go thwala banamodi bao ka bona ngwana, mogolofadi goba motšofadi a ka lekolwago ka gona nakong ya tsheko.
Mopresidente o be gape a bolela ka Molaophetošwa o moswa wa Bosenyi (Melato ya go amana le Thobalano le Merero yeo e amanago le yona) woo o dirago gore e be molato go šomišwa bošaedi le go goketšwa ka tša thobalano ga batho bao ba nago le bogolofadi  bja monagano. Molao wo o bolela gape gore melato ya go amana le thobalano kgahlanong le batho bao ba nago le bogolofadi bja monagano e swanetše e ngwadišwe ka Lenaneong la Bosetšhaba la Melato ya Thobalano (NRSO).
Molaophetošwa wa Dikgaruru tša ka Gae o lebelela mararankodi ao a lego gona ka dikgarurung tša dikamano tša ka gae.
Molao o dumelela tsela ya go humana mangwalo a ditaelo tša tšhireletšo, le go nabiša maemo ao lengwalo la taelo ya tšhireletšo le ka kgopelwago ka gona.
Mopresidente Ramaphosa o rile Molao wo o šireletša gape batšofadi go mehuta ka moka ya tlaišo ya ka gae, gomme ebile o dumelela bangongoregi go kgopela mangwalo a taelo ya tšhireletšo inthaneteng, e le go ba bolokela nako le tšhelete ya senamelwa.