Melao ye meswa e maatlafatša ntwa kgahlanong le GBV

Vukuzenzele Unnamed

Ngwageng wo o fetilego, ke amogetše lengwalo go tšwa go sehlopha sa badudi bao ba amegilego bao ba bego ba ipiletša go mmušo go šireletša basadi le bana ba naga ye go ditiro tša dikgaruru.
Bona ba be ba bolela ka go oketšega ga ditiro tša go kata le tša tlaišo ya tša thobalano, ba ngwadile gore bjalo ka basadi ba tšwela pele go phela ka letšhogo; ba lahlegelwa ke tshepo ya bona go molao.
Ke ile ka amega le go kgwathega maikutlong kudu kege ba hlaloša letšhogo leo basadi ba naga ya rena ba phelago ka lona ka mehla.
Ge re arabela tlaišego yeo basadi le bana ba phelago ka tšona re fetišitše melao yeo e hlametšwego go ba šireletša. Eupša le ge re na le dikotlo tšeo di phethagatšwago ka nepo ya go tloša badiraditiro tše setšhabeng, basadi le bana ba tšwela pele go tlaišega le go hlokofala.
Ke sa tšwa go saenela dikarolo tše tharo tša melao ye e hlamilwego mo nakong ye e sa tšwago go feta tšeo di phethagatšago ditshepišo tša rena ka nepo ya go maatlafatša tshepedišo ya tirišo ya toka go bosenyi, go tšwetša pele boikarabelo  go ralala le mmušo le go hloma thekgo go batšwasehlabelo e lego se bohlokwa go matsapa a rena ka moka.
Molaophetošwa o moswa wa Bosenyi le Merero ye e Amanago le Bjona o šireletša batho bao ba lego  kotsing ya tlaišo gore ba se be batšwasehlabelo gape ka go dumelela dikgoro tsheko go thwala batsenagare bao e lego gore ngwana, mogolofadi goba motšofadi a ka botsološwago ke bona dipotšišo ka ditshepedišong tša tsheko.
Se se dumelela gore go be le tšhomišo ya tlaleletšo ya bohlatse ka mokgwa wa linki ya kgatišo ya mantšu  le bidio. Se se thuša go šireletša dihlatse gore di se kwešwe bohloko, go thibela dititelego tše di sa kwagalego le go boloka ditshenyegelo ka ditshepedišong tša tsheko.
Molao o moswa o maatlafatša kudu maemo a peila mabapi le bosenyi bjo.
Mosekiši yo a sa ganetšego peila ka melato ye itšego o swanetše go ba le mabaka a gagwe ao a ngwadilwego.
Kgorotsheko e swanetše go lekodišiša ditšhošetšo dife goba dife tša dikgaruru tšeo di dirwago kgahlanong le mongongoregi le go mai kutlo a mongongoregi mabapi le polokego ya gagwe. Ka ntle le ge kgorotsheko e kgotsofetše gore go na le maemo ao a kgethegi lego ao a dirago gore mosenyi a lokollwe ka peila, mosenyi yoo o swanetše go ganetšwa ka peila.
Molaophetošwa o moswa wa Bosenyi (wa Melato ya Thobalano le Merero ye e Amanago le Yona) o dira gore tlaišo ya tša thobalano le  tlaišo ya bao ba sego ba itekanela monaganong e be bosenyi, ebile o hlagiša gore melato ya tša thoba lano kgahlanong le bao ba sego ba itekanela monaganong e swanetše go ngwalwa ka go Retšistara ya Bosetšhaba ya Basenyi ba tša Thobalano (NRSO).
Re arabile boipiletšo bja gore re maatlafatše taolo ya NRSO.
Batho bao ba bonwego molato wa tša thobalano kgahlanong le bana goba le bao ba sego ba itekanela monaganong, bao ba bonwego molato peleng ka ditiro tše, gomme ba rometšwe kgolegong dikgwedi tše di fetago tše 18 ba ka dira kgopelo ya gore maina a bona a tlošwe retšistareng ka morago ga mengwaga ye 20.
Molao wo o tšwela pele go laola maikarabelo a go bega molato go batho bao ba tsebago gore melato ya tša thobalano e dirilwe kgahlanong le batho bao ba lego kotsing.
Molaophetošwa wa Dikgaruru tša ka Malapeng o hlokometše a mangwe a maemo ao a hlakahlakanego a dikamano tša dikgaruru tša ka malapeng.
Re maatlafaditše tshepedišo ya go hwetša taelo ya tšhireletšo ye e tšwago ma phodiseng, gomme ra katološa maemo ao ka ona taelo ye e ka kgopelwago ka fase ga ona.
Re rarollotše bothata bja gore basadi le bana ba dirwe batšwasehlabelo le ge e le gore ba na le taelo ya tšhi reletšo ye e tšwago maphodi seng, goba le ge ba le gare ba dira kgopelo ya tšhire letšo go tšwa maphodiseng.
Ge kgorotsheko e dumela gore mongongoregi o kotsing ye e ka hlagago mo nakong ye e sa fetšego pelo e ka fana ka taelo ya tšhireletšo  ka bjako ka ntle le go swanela ke go fa moarabi tsebišo ya kgorotsheko ya go tla go ika rabela ka tshekong go kwa lehlakore la gagwe pele e ka ntšha taelo ya yona.
Se bohlokwa ke gore, ge kgorotsheko e efa motho yo a pharwago ka molato wa dikgaruru tša ka lapeng peila gomme a se a fiwa taelo ya tšhireletšo ya go mo thibela go kopana le motho wo a mo pharago ka molato, kgorotsheko e swanetše go mo fa taelo yeo ka morago ga go mmitša gore a tle go ikarabela.
Ge kgorotsheko e fana ka taelo ya tšhireletšo e swanetše gore ka lona lebaka leo e laele gore go fanwe ka taelo ya go golega mosenyi, yeo e fegilwego, gomme taelo yeo e swanetše go fiwa tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa (SAPS).
Ge leloko la maphodisa la SAPS le belaela gore mo ngongoregi o kotsing ka lebaka la ge taelo yeo  e tshetšwe, o swanetše go golega mmelaelwa yo a filwego taelo yeo ka bjako.
Molao wo bjale o šireletša ka botlalo batšofadi go ditiro ka moka tša dikgaruru tša ka malapeng, ebile o dumelela bangongoregi go dira kgopelo ya ditaelo tša tšhireletšo intha neteng, go realo e le go ba bolokela nako le ditshenyegelo tša maeto a go  ya dikgorotshekong.
Go šireletša bangongoregi kgahlanong le go tlaišwa go tšwela pele, kgoro tsheko e ka fana ka tsebišo  ya Tlhokomedišišo ya Polokego yeo e tlago nyaka  gore leloko la SAPS le dule le kgokagana kgafetšakgafetša le mongongoregi ka ntle le gore motho yo a mo tlaišago a tsebe.
Batšwasehlabelo ba Dikgaruru tša Bong (GBV) gantši ba ngongorega gore ga ba swarwe gabotse goba gore dingongorego tša bona di phaelwa thoko ge ba tliša dingongorego ditešeng tša maphodisa. Maloko a SAPS ao a palelwago ke go obamela ditlamego tša bona ka fase ga molao wo o moswa batla bonwa molato wa mai tshwaro ao a sego a dumelelwa.
Batho ka moka ba bagolo bao ba tsebago goba bao ba belaelago gore dikgaruru tša ka malapeng di a dirwa kgahlanong le ngwana, le motho yo a sego a itekanela ka monaganong goba le motšofadi ba tlamega go bega ditiro tšeo go modirelaleago goba go  maphodisa.
Go palelwa ke go dira seo ke molato wa bosenyi.
Se se dira gore molawana wa gore dikgaruru kgahla nong le basadi le bana ke maikarabelo a yo mongwe le yo mongwe e be molao.
Go fetišwa ga melao ye meswa ye ke kgato ya go phethagatša se. Eupša se ga se tharollo. Sa mathomo re swanetše go thibela gore dikgaruru le tlaišo di direge.
Ge re šoma mmogo bjalo ka setšhaba, re swanetše go šomiša go bolela ga rena, boikgafo bja rena le go ba le sebete ga rena go fediša dikgaruru tšeo  didirwago ke banna kgahlanong le basadi le bana.