Go šoma mmogo go matlafatša temokrasi  

Vukuzenzele Unnamed

Bjalo ka ge Afrika Borwa e tsene ngwa geng wo moswa, re be re lebane le ditiragalo tše pedi tše kgolo tšeo di re gopoditšego, ka ditsela tša go fapana, seo se re ko panyago bjalo ka batho.
Ka letšatši la mathomo la 2022, setšhaba se kopane moyeng go laelana le Mopišopomogolo Desmond Tutu kerekeng ya St George’s Cathedral go la Cape Town.
E be e le nakwana ya ma nyami a magolo ge re be re gopola bophelo le seabe sa modudi yo a rategago yoo e bego e le, ka ditsela tše ntši, motho wa maitshwaro a mabotse wa setšhaba sa rena.
Go sa le bjalo, poloko ya gagwe e be e le keteko ya di kgopolo tše a bego a di emela.
E be e le keteko ya botee bjo bogolo le phapano ya setšhaba sa rena, le segopotšo sa ditahlegelo tše di dirilwe go ke batho ba bantšintši go fihlelela temokrasi ya rena.
 Ka letšatši la bobedi la 2022, naga e bogetše ka manyami ge mollo wo mogolo o fiša Palamente ya rena, dimetara tše lekgolo fela go tloga moo re bego re kgobokane gona letšatši pele ga moo go fa tlhompho ya rena ya mafelelo go Mopišopomogolo Tutu.
Re imologile gobane ga go na tahlegelo ya bophelo le gore ga go na yo a gobetšego mollong woo. Re leboga kudu borasetimamollo bao ba katanego le go tima mollo gomme mafelelong ba kgona go o tima.
Dinyakišišo tša seo se hlotšego mollo bjale di tšwela pele. Re swanela go kgonthiša gore dinyakišišo tše ke tše di tseneletšego ebile di phethwa ka pelapela. Naga e nyaka go tseba seo se diregilego.
Dipeakanyo di a dirwa go kgonthiša gore mošomo wa Palamente o ka tšwelapele le ge e le gore meago e ka se šomišwe.
Go bohlokwa gore Palamente e tšwelapele go akanya le go phasiša melao yeo e tlago fetola setšhaba le go tšwelapele go lekola le go kgonthiša boikarabelo ka ge mmušo o phethagatša taelo yeo e e amogetšego go tšwa bathong.
Ka ntle ga go ba kgau swikgauswi le Kereke ya St George’s Cathedral le Pala mente, seo se kopanyago ditiragalo tše tše pedi ke gore ye nngwe le ye nngwe e re gopotša seo se re kopanyago bjalo ka Maafrika Borwa: temokrasi ya rena.
Re llela Desmond Tutu gobane e be e le moetapele wa semoya wa temokrasi ya rena.
Re nyamišitšwe ke go senywa ga meago ya Palamente ya rena gobane ke mošate wa temokrasi ya rena. Ke lefelo la moo Molaotheo wa rena wo moswa wa temokrasi o amogetšwego gona me ngwaga ya ka godingwana ga ye 25 ya go feta, le moo ma kgolokgolo a melao ya phetogo e phasišitšwego gona.
Re ka no ba re sa bone selo se, eupša mollo Palamenteng o laeditše ka moo Maafrika Borwa a boulelwago ka gona ka temokrasi ya bona. Gape ke segopotšo sa ka moo go lego bohlokwa gore re šogane le go matlafatša le go šireletša temokrasi yeo.
Mola meago ya Palamente e senyegile moo e lego gore e ka se šomišwe, sehlongwa sa Palamente se tšwetšapele mošomo wa sona wa go šomela batho. Se ke segopotšo se bohlokwa sa gore di  hlongwa tša rena tša temokrasi ga di hlalošwe go ya ka meago yeo di lego ka gare ga yona, eupša ka mošomo wo di o dirago le ka boitshepho bjo batho ba nago nabjo go yona.
Se ke nnete go dihlongwa ka moka tša temokrasi ya rena.
Mafelelong ge mollo Palamenteng o sa tšwa go tingwa, Moahlodimogolo wa Motšwaoswere Raymond Zondo ke ge a lokolla karolo ya mathomo ya pego ya Khomišene ya Dinyakišišo ka go Gogwa ga Mmušo ka Nko.
Karolo ye ya pego e hla losa ka moo dihlongwa tša setšhaba tše mmalwa di bego di tseneletšwe, di thopetšwe dithoto le go senywa wo šoro.
Tše di akaretša kgwebo ya go laolwa ke mmušo go swana le Ditirelophofo tša Afrika Borwa, lekala la Dikgokagano tša Mmušo le Mekgwa ya Tshedimošo le lekala la Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa.
Karolo ye ya pego e fa seswantšho sa go tshwenya kudu sa ka moo dihlongwa tše bohlokwa tša temokrasi di  šaeditšwego le go nyatšwa ka maikemišetšo a bosenyi. Ga se fela palo ye kgolo ya tšhelete ye e utswitšwego, eupša di  hlongwa tše di be di sa kgone go dira ka tshwanelo mešomo ya tšona yeo di hlomilwego ka lebaka la yona.
Dikutullo le ditšhišinyo tša Khomišene ya Zondo di tla thuša naga go agaleswa dihlongwa tše le go rweša boikarabelo bao ba nago le maikarabelo. Re swanetše go khonthiša gore re di šomiša go šireletša dihlongwa gore le ka moso di se ke tša tsoga di thopilwe gape.
Re swanetše go lwa le twantšho efe goba efe le maiteko ka moka a go tekatekiša temokrasi ya rena ya go hwetšwa boima – ge eba maiteko a a tšea sebopego sa bomenemene ka dikgwebong tša go laolwa ke mmušo, go phuhlamiša dietšentshi tša rena tša phethagatšo ya molao, go senya ka boomo mananeokgoparara a rena a ikonomi, goba go hlasela bolokologi le tlhompho ya boahlodi bja rena.
Re nyaka go šireletša Mola otheo wa rena, pušo ya rena ya temokrasi le tshepedišo ya dikgetho go tšwa go mang le mang yoo a nyakago go tekatekiša temokrasi ya rena le go tima batho ba Afrika Borwa tokologo ya bona ye e hweditšwego ka boima.
Go na le mathata a mantši ao re swanetšego go a lebantšha ge re ntše re šogana le go agaleswa le go tsogagape go tšwa dikhuetšong tša leuba la COVID-19.
Bjalo ka ge re dira bjalo, a re tšee maatla le tlhohleletšo go tšwa go boineelo bja go tsenelela go temokrasi ya rena le tumo ya rena ya go swana ya go aga naga yeo e nago le botee, tokologo le tekatekano.
Ke le lakaletša tše botse ka moka mo ngwageng wo ge o ntše o tšwelapele.