Ga go na lebaka leo o ka le fago go dira GBV 

Vukuzenzele Unnamed

Ge maitshwaro a naga a ka lebele lwa ka mo e swarago basadi le bana, gona ga re šome gabotse.
Dipalopalo tša bosenyi tša kgauswanyane tšeo di lokolotšwego ke Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa (SAPS) di bontšha koketšego ya bosenyi bja go phaya theto ka kgang, dikgaruru tša  ka malapeng, le, se sengwe seo se hlobaetšago kudu, go bolawa ga bana.
Gare ga Mosegamanye le Lewedi 2021, batho ba 9 556, bao bontši bja bona e lego basadi, ba phailwe theto ka kgang. Se ke koketšego ya 7% go feta nakong ya pego ya go feta.
 Go melato ya go betha ye e ka bago 73 000 yeo e begilwego nakong ye, ya go feta 13 000 e amana le dikgaruru tša ka malapeng. Palo ya dipolao tša bana e oketšegile gararo ge go bapetšwa le ya nakong ya pego ya go feta.
Re šetše re boletše gore dikgaruru tšeo di hlolago ke banna kgahlanong le basadi ke leuba la bobedi eupša naga ya rena e swanetše go le lwantšha, gomme go no swana le leuba la COVID-19 re ka le fenya ge ka moka re ka šoma mmogo.
 Bjalo ka mmušo, re na le mošomo le maikarabelo a go aba didirišwa tše di hlokegago go lwantšha bosenyi bja  dikgaruru tšeo di hlolwago ke bong.
Go tloga mola go thakgolwago Leano la Peakanyo ya Setšhaba (NSP) la go lwantšha Dikgaruru tšeo di Hlolwago  ke Bong le Dipolao tša Basadi le Basetsana (GVBF) ka 2020, go bile le ditsenogare tše mmalwa go arabela GBV.
Se se akaretša go fetošwa ga melao go bohlokwa, thekgo go bao ba phologilego dikgarurung ka go ba thuša ka didirišwa tša go kgoboketša bohlatse mo ditišing tša maphodisa le ditirelo tša go bothamatswalo, go thongwa ga Sekhwama sa GBVF le go thekga netweke ya Disenthara tša Tlhokomelo tša Thuthuzela le tša Khuseleka.
SAPS e boletše gore go na le tšwelopele mo go fokotšeng ditšhalelomorago tše dikgolo tša tshekatsheko ya DNA, seo se lego bohlokwa go phethagatša toka go bao ba phologilego go bosenyi bja thobalano. SAPS e na le mafelo a 134 a GBV mo ditišing tša maphodisa go phatlala le naga gomme e  gare ka tshepetšo ya go hloma a mangwe.
Dikgaruru tšeo di hlolago ke bong ke bothata bja dikgaruru tša banna. Bontši ke banna bao ba phayago theto ka kgang. Bontši ke banna bao e lego basenyi ba dikgaruru tša ka malapeng.
Ka gore ke banna bao e lego basenyi ba bagolo, e swanetše go ba banna bao  ba etago pele ka go bolela le go bega dikgaruru tšeo di hlolago ke bong, go godiša temošo, go ruta ba mphato wa bona le go maitapišo a go thibela bosenyi.
E swanetše go ba banna mo maemong a taolo mo lenaneong la rena la thuto, e ka ba dihlogo tša dikolo,  barutiši goba bafahloši, bao ba swanetšego go dira gore dikolo le mafelo a thuto ya godimo di bolokege go barutwana le baithuti ba basadi, gomme ba se šomiše maemo a bona a taolo bošaedi go nyaka thobalano.
Banna ba swanetše gape go kgatha tema ya go aga le go ba gona go malapa a bona, kudu mo go godišeng barwa ba bona go bontšha bonna bja bona bjo bobotse bjo bo hlomphago basadi le bana.
Ditšhaba le mekgatlo ya setšhaba ba swanetše go šoma mmogo le mmušo go phethagatša ditsenogare le go hlaloša ka lefsa bonna gore re godiše banna ba kwelobohloko, kgotlelelo le tlhompho.
Bjale ka ge go fediša GBV e ka se be maikarabelo a mmušo fela, e ka se be maikarabelo a basadi le bana go fediša magato a go tšhoša a dikgaruru le tlhorišo tšeo di ba aparetšego.
 Banna ba Afrika Borwa ba swanela ke go kgatha tema ye kgolo go thibela GBV. Ba swanetše go kwešiša gore ke eng seo se hlolago GBV, kudu dikgaruru tša thobalano.
Dipalopalo tša moragorago tša bosenyi di bontšha gore batho bao e ka bago 4 000 ba phailwe theto ka kgang ka magaeng a bona goba ka magaeng a basenyi, gomme melato ye 400 yeo e begilwego motšwasehlabelo le mosenyi ba be ba na le kamano. Se se bolela gore banna ba bangwe ga ba kwešiše gore go robalana le motho ntle le tumelelo ya gagwe ke bosenyi.
Banna ba swanetše go hlompha basadi le balekane ba bona gomme ba kwešiše gore go ba ka kamanong ya marato ga se lebaka la go dira dikgaruru tša ka malapeng.
Ge monna o tee a ka kgoboketša banna ba babedi gomme boraro bja bona ba ikana go se tsoge ba phaile mosadi theto ka kgang, ba ka se tsoge ba bethile mosadi gomme ba rwešana maikarabelo a boikano bjo, re ka thoma go lwantšha ka nnete dikgaruru tša go hlolwa ke bong mo nageng ya rena.
Ga se gwa lekana go tsena ka bogare ge fela basenyi ba šetše ba swerwe. Re swanetše go thibela dikgaruru tša go hlolwa ke bong pele di direga.
Ke ipeletša go banna ba Afrika Borwa, ba bannyane le ba bagolo, bao ba dulago ditoropong le magaeng,ba sebjalebjale le ba sekgale, bao ba nyetšego le bao base a nyalago, go ba karolo ya maitapišo a go thibela ao a hlokegago ka magaeng le ditšhabeng tša rena.
Ka go gana go dumelela  dikgaruru kgahlanong le basadi le bana, ka go se be karolo ya tšona le go bega ditiro tšeo, o bontšha mohlala wo mobotse go banna ba geno, kudu go banna ba bafsa le bašemane.
O tla ba o romela mola etša wa gore, kamano, segwera  goba tshepano e kase be lebaka la go se emele ditokelo tša basadi le bana.