ASIDI e potlakiša phethagatšo ya infrastraktšha ya sekolo

More Matshediso 

Nkululeko Ralo Primary School ke mohlala wo mobotse wa ka moo go ka fihlelelwago dipoelo tše dibotse ge setšhaba le mmušo ba šoma mmogo.
Sekolo, seo se lego Mthatha ka Kapa Bohlabela, se thomile go šoma ka kara tšheng ka legae la le lengwe la leloko la setšhaba e lego Nkululeko Ralo, yoo se theeletšwego ka yena.
Mo mengwageng ya go feta, sekolo se hudugile gantši ka ge se gotše.
Le ge go le bjalo, barutwana le barutiši ga se ba ka ba ba le sekolo sa maleba go fihla gonabjale, ge ba tsena ka mabati a sekolo sa bona se sefsa sa sebjalebjale.
Sekolo se phethilwe bjalo ka karolo ya Lenaneo la Phetha gatšo ya Potlako ya Infrastraktšha ya Dikolo (ASIDI), leo le thakgotšwego ke Kgoro ya Thuto ya Motheo ka 2011.
Maikemišetšo a lenaneo le ke go fediša dikolo tšeo di beago maphelo a barutwana le bašomi kotsing, ka lebaka  la go hloka infrastraktšha ya maleba, meetse, kelelatšhili le mohlagase.
Go fihla lehono, ASIDI e agile dikolo tše 266, ya abela dikolo tše 886 kelelatšhila, tše 1 030 tša tsentšhetšwa meetse gomme tše 372 tša tsentšhetšwa mohlagase.
Gonabjale barutwana ba Nkululeko Ralo Primary School ba na le diphapoši tša maleba le senthara ya methopo ya go ithuta, laporotori ya saense, senthara ya mešomontši le phepo.  Go ba le pono ya  go swanaHlogo ya sekolo Koleka Gilman o na le lerato la go kaonafatša thuto ka Mthatha.
Toro ya gagwe ya go thoma sekolo setšhabeng sa gabo e thomile ka 1988, gomme ngwaga wa go latela, a thoma go abelana pono ya gagwe le setšhaba.
“Setšhaba sa rena se be se na le bana ba bantši ba mengwaga ya go thoma sekolo bao ba bego ba se na moo ba ka tsenago sekolo gona. Pono ya ka e ile ya amogelwa ke leloko la setšhaba Nkululeko Ralo, yoo a re filego karatšhe ya legae la gagwe gore re e šomiše bjalo ka sekolo, “gwa realo Gilman.
A tlaleletša ka gore Ralo o tšwetše pele go beakanya  ntlwana ya go thetha go tšwa Telkom gomme ya šomišwa bjalo ka phapoši. Ralo o beakantše gape le maloko a mabedi mo setšhabeng sa gabo go thuša ka dikaratšhe tša bona gore di šomišwe bjalo ka diphapoši tša tlaleletšo. Ka manyami Ralo o hlokofetše ka 2004.
Ka 1994, sekolo se ile sa ya Holong ya Eli Spilkin, yeo e agilwego ke rakgwebo wa mo motseng Eli Spilkin.
“Ka ngwaga wona woo, re amogetše dintlwana tša boithomelo tša go thetha go tšwa Kgorong ya Thuto ya profense.
Ke ile ka nyaka gomme ka dira kgopelo ya lefelo moo re tla agago sekolo. Re amogetše dihektare tše hlano tša naga ka 1998,” gwa realo Gilman.  Mokgatlo wa go se dire letseno wo o bitšwago  Kats and Spaks o abetše sekolo diphapoši tša nakwana tše tharo, gomme setšhaba sa aga diphapoši tše hlano tša seloko.
Mo mengwageng ya go feta, Gilmana o tšwetše pele go thekga sekolo gore se kaona fatšwe gomme mafelelong, se amogetše diphapoši tše hlano go tšwa Ofising ya Tonakgolo ya Kapa Bohlabela.
Ka 2014, dilo bile kaone kudu ge Kgoro ya Thuto ya Motheo, ka tšhomišo ya ASIDI, e ntšha thentara ya go aga moago wa Nkululeko Ralo Primary School.
“Sekolo se thomilwe go agwa ka 2018 gomme sa  phethwa ka 2021, ditebogo go ASIDI,” gwa realo Gilman.  
Go hlohleletša go ruta le go ithuta 
Motlatšatona wa Thuto ya Motheo Reginah Mhaule o re kgoro e nyaka go kgonthiša gore sebopego sa sekolo se sengwe le se sengwe se hlohleletša barutwana go tsena sekolo le go ithuta, le barutiši go ruta.
“Go aga sekolo se ke mokgwa wa mmušo go buša seriti go bana bao ba tsenago dikolo tša magaeng le tšeo di se nago didirišwa tša go ithuta le barutiši ba bona,” a tlaleletša.
Leloko la lekgotlataolo la sekolo, Nomuntu Dlengane, o re sekolo se sefsa se tla hlohleletša barutiši le baithuti go fihlelela bokgoni  bja bona ka botlalo.
“Maitshwaro le boitshepo bja barutwana ba rena di šetše di kaonafetše ka lebaka la infrastraktšha ye mpsha.
Se se tla thuša gape gore barutwana le barutiši ba se batamelane kudu ka diphapošing gore re fokotše go phatlala ga Bolwetši bja Coronavirus,” gwa realo Dlengane.
Sekolo se na le barutwana ba 489, barutiši ba 14, le bangwaledi ba taolo ba babedi.
Se amogela barutwana ba dikreiti tša R go fihla go 7 gape ke sekolo sa go se lefe tefo ya dithuto.
