Re aga motheo wa dipeeletšo

vukuzenzele unnamed

Ka tlwaelo, ye ke nako ya ngwaga yeo re kopanya go babeeletši go tšwa ka mo nageng ka bophara le go ralala le lefase go tla go tsenela Khonferentshe ya Ngwaga le ngwaga ya Dipeeletšo ya Afrika Bo rwa.
Re swere Khonferentshe ya mathomo ya Dipeeletšo ka 2018 bjalo ka karolo ya maikemišetšo a rena a magolo a go kgopela tšhelete ye e ka bago R1.2 thrilione mo dipeeletšong tše diswa mo lebakeng la mengwaga ye mehlano. Khonferentshe yeo e tsenetšwe ke baromiwa ba go feta ba sekete ka 2018 le ka 2019, gomme ka ngwaga wa 2020 e swerwe ka bidio inthaneteng ka lebaka la leuba la COVID-19 .
Mmogo, dikhonferentshe tše di kgonne go hwetša tšhelete ye e fetago R770 pilione ya ditshepišo tša dipeeletšo go tšwa go makala a mehutahuta a ekonomi.
Khonferentshe ya bone ya Dipeeletšo ya Afrika Borwa e ka be e ile ya swarwa ka Dibatsela 2021, eupša re tšere sephetho sa go e šuthišetša ka Hlakola 2022 ka lebaka la ge go na le ditiragalo tše dingwe tše mmalwa tšeo di diregago mo lebakeng le. Tšona di akaretša dikgetho tša dipušoselegae, khonferentshe ya mabapi le tlelaemete ya COP26 le Pontšho ya Kgwebišano ya ka Gare ga Afrika. Lebaka le lengwe le bohlokwa leo le dirago gore re sware khonfe rentshe ye ngwaga wo o tlago ke gore batho ba bantši ba tla be ba hlabetšwe ka moento wa COVID-19  ka nako yeo, gomme se sa dira gore go tšea maeto le go kgobokana go be bonolo.
Le ge e le gore Khonfere ntshe ya bone ya Dipeeletšo e šuthišitšwe ka dikgwedi tše di ka fetago tše nne, lesolo la rena la dipeeletšo la maikemišetšo a magolo le tšwela pele. Le ge e le gore re ka kgabaga reng ya seemo sa ekonomi seo se tlišago ditlhohlo tšeo di bakwago ke leuba la COVID19, seo se mpefaditšwego ke dikgaruru le tshenyo yeo e hlagilego ka dikarolong tša KwaZulu-Natal le Gauteng ka Mosegamanye, dikha mphani di tšwela pele go atlega go ditshepišo tša tšona tša dipeeletšo le go nyaka dibaka tše dingwe tša dipeeletšo ka Afrika Borwa.
Mo ngwageng wo o fetilego fela, tšhelete ye e nyakilego go ba R120 pilione ya ditshepišo tša dipeeletšo e tsene ka tlho mong ya diprotšeke goba ka go katološweng ga tšona.
Se se ra gore tekano ye e ka bago 38% ya palomoka ya ditshepišo tša dipeeletšo – goba R290 pilione – go fihla mo lebakeng le e tsene ka ekonoming. Dipeeletšo tše dingwe di ditelegile ka lebaka la COVID-19 , kudukudu ka makaleng ao a amegilego gampe kudu a go swana le a kago ya dintlo le la boeti.
Lekala la botšweletši bja dihlare ke lefapha le lengwe leo le kgahlišago la kgolo.
Aspen Pharmacare  mo nakong ye e sa tšwago go feta e tsebagaditše semmušo katološo ya kgwebo ya yona ka R3.4 pilione, yeo e e tsebagaditšwego ka Kho nferentsheng ya Dipeeletšo ya 2018. Peeletšo ye e fetošitše Lefelo la botšweletši la Gqe berha go ba le lengwe la mafelo a magolo a botšweletši bja dihlare tša go bolaya bohloko lefaseng ka bo phara ebile e fane ka thušo ya botšweletši bja dilekanyo tše di fetago tše 100 milione tša moento wa COVID-19  wa Johnson & Johnson tšeo di bego di tšweletšwa ka fase ga konteraka ye itšego.
Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase le ona o kgethile Afrika Borwa go ba monggae wa lefelo le legolo la go tšweletša moento wa mRNA le Biovac Institute , e lego selekane seo se tsenetšwego ke lekala la mmušo le la phraebete.
Ngaka Patrick Soon-Shi ong yo a belegetšwego ka Afrika Borwa le khamphani ya gagwe ye e bitšwago NantWorks e sa tšwago go tsebagatša ka ga lesolo la yona la maikemišetšo a magolo la go aga bokgoni bja tlhokomelo ya maphelo ye e gatetšego pele ka Afrika. Godimo ga peeletšo yeo ba tlago e tliša, ditiragalo tše tša morago rago di tla tsenya letsogo go maikemišetšommogo a rena a gore khonthinente ye e tšweletše 60% ya meento yeo e e hlokago ka ngwaga wa 2040.
Enetši ke lefapha le lengwe la kgolo. Baphenkgišani ba 25 bao ba kgethilwego ka tikologong ya bohlano ya Lenaneo la rena la Go Thwala Batšweletši ba Mohlagase wa go Dirišwa leswa bao ba Ikemego ka moka ga bona go emetšwe gore ba tlo beeletša tšhelete ye e ka bago  R50 pilione ka mo ekonoming.
Go oketšwa ga mollwane wa kabo ya dilaesentshe go botšweletši bja mohlagse bjo bo kopantšwego go fihla go dimekawate tše 100 go na le kgonagalo ya gore go ka feletša ka peeletšo ye kgolo ya lekala la phraebete ka diprotšekeng tša go tšweletša mohlagase.
Afrika Borwa e sa tšwa go hwetša tshepišo ya peeletšo ye e ka bago R131 pilione ya go thuša phetogelo ye kaone go ya go ekonomi ya go tšweletša meši ye mennyane ka go beeletša ka go mohla gase wa go dirišwa leswa, haeterotšene ya go kwana le tikologo le difatanaga tša go sepetšwa ka mophlagase.
Boikgafo bjo bo dirilwego ke United States, United Kingdom, France, Germany le Mokgatlo wa Selekane sa Yuropa bo sepelelana le Tumelelano ye e fihleletšwego ka Paris, yeo e gapeletšago dinaga tše di humilego kudu go thekga lesolo la go fediša meši ya lefaufaung ka dina geng tšeo di hlabologago.
Dipeeletšo tše tša enetši di tla re thuša go fenya seemo sa go kgaotšwa ga mohlgase seo se mpefetšego seo naga ye e itemogelago sona mo lebakeng le, ge bokgoni bja tšweletšo ye mpsha ya mohla gase bo tsenywa tirišong.
Dipeeletši tše mmalwa tše diswa ka go makala a datha le ka go mathale a ka fase ga lewatle di ka se tliše fela peeletšo ye mpsha, eupša di tla fana ka mananeokgopa rara ao a hlokagalago gore go be le kgolo ya theknolotši le ya diintasteri tša dikgokagano tša megala.
Karolo ye bohlokwa ya lesolo la rena la dipeeletšo ke diphetogo tše bohlokwa tša makala tšeo di tlišago phapano ye kgolo tšeo re di phethagatšago ka mafapheng a go swana le la enetši, di kgokagano tša megala, meetse le maemakepe le diporo. Di phetogo tše di tla kaonafatša go šoma gabotse le bokgoni, gomme tša fokotša tshe nyegelo ya go dira kgwebo ka Afrika Borwa, le go hlohleletša peeletšo ye kgolo ya lekala la phraebete ka mananeokgopa rara a ekonomi ya rena.
Mo lebakeng le re na le mafelo a tlhabollo ya eko nomi ao a kgethegilego a 13 go ralala le naga, gomme ona a fa babeeletši diputseletšo tše di nepišitšwego go dipeeletšo, ditefišo tša metšhelo tšeo di kaonafaditšwego le thekgo go diromelwantle. Tše di fana ka motheo wo o kgahlišago wa botšweletši go dikhamphani tšeo di nyakago go abela bobedi mebaraka ya ka mo nageng le ya boditšhabatšhaba. Boleng bja tšona bo oketšegile go tšwela pele ka ge go hlomilwe Lefelo la Kgwebišano ya go se Lefelwe la ka Khonthinenteng ya Afrika, leo le thomilego go gwebišana semmušo matho mong a ngwaga wo.
Le ge e le gore lebelo la dipeeletšo le ile la nanya ka lebaka la diabe tša leuba le, gomme le diprotšeke tše mmalwa le tšona di ditetšwe, lesolo la dipeeletšo le thoma go gola ka lebelo gape.
Ge re dutše re eba le kgate lopele ka go phethagatšeng ga Leano la Peakanyoleswa le Tsošološo ya Ekonomi – gomme le nepišitše go mananeokgoparara, tlha bollo ya diintasteri, tlhomo ya mešomo le peakanyoleswa ya makala – seemo sa dipeeletšo se tla kaonafala go tšwela pele.  