Bega bomenetša ka go diriša mogala wa go se lefelwe wa twantšho ya bomenetša

Silusapho Nyanda 

GE O BELAELA gore go na le tiro ya bomenetša, ya tsogolekobong, ya bohodu goba ya go tshela molao ka tirelong ya setšhaba, o kgopelwa go e bega.
Go fediša bomenetša ka tirelong ya setšhaba go tšwela pele go ba seo se beilwego pele ke mmušo gomme Mogala wa go se Lefelwe wa Twantšho ya Bomenetša wa Bosetšhaba o dira gore go be bonolo go maloko a setšhaba go bega di tiro tšeo di belaelwago go ba tša bomenetša.
Mogala wo wa go se lefelwe o tsebagaditšwe semmušo ke Khomišene ya Ditirelo tša Setšhaba (PSC) ka 2004 gomme go tloga ka nako yeo, go amogetšwe megala ya go feta ye 100 000 yeo e bego e bega diti ragalo tšeo go bego go belaelwa gore ke tša bomenetša le tša tšhomišobošaedi ya ditšhelete tša mmušo.
Megala ye e bego e letša ke bahlabamekgoši e feleleditše ka gore go nyakišišwe melato ya bomenetša, ya tsogolekobong le ya melato ye mengwe yeo e ka bago ye 24 035, gwa bolela Mokhomišenare wa Ditirelo tša Setšhaba Michael Seloane, yo a hlokometšego mošomo ka moka wo o dirwago ke khomišene ye.
Magareng ga ngwaga wa 2020 le wa 2021, melato ye 337 e ile ya begwa ka mogala wo wa go se lefelwe. Ye 35 ya melato ye e akareditše ditiro tša bomenetša tša go amana le go thwala bašomi le go thwala baabi ba ditirelo ka fao go sego molaong gomme ditiro tše di nyakišišwa ke PSC. Melato ye mengwe ye e šetšego e ile ya fiwa dikgoro tše dingwe tša mmušo goba ditheo tša phethagatšo ya molao gore di nyakišišwe.
Ditiro tša bomenetša tša go amana le kago ya dintlo ya Lenaneo la Kagoleswa le Tlhabollo (RDP), dithentara le thušo ya ditšhelete tša leago tša mmušo ke tše dingwe tša ditiro tše di tlwaelegilego tšeo di dirilwego.
“Ka nakong ya kiletšo ya mesepelo re hweditše melaetša ya go bega ditiro tša bomenetša ka diemeile. Re na gape le lena neo la kgatišo ya melaetša la maitirišo go bao ba nyakago go letšetša mogala wo wa go se lefelwe ka morago ga diiri tša mošomo,” Seloane a realo.
O tlaleletša ka gore go tloga mola magato a kiletšo a mose pelo a theošetšwago fase, go bile le koketšego ya go nanya ya go bega bomenetša bjo bo amanago le thušo ya ditšhelete tša leago, kudukudu tša dithušo tša ditšhelete tša Kimollo ya Masetlapelo a Leago.
Go maatlafatša matsapa a go fediša bomenetša, Mmušo o maatlafaditše bokgoni bja ditheo tša phethagatšao ya molao ka go di fa bašomi bao ba nago le bokgoni, le go hloma Lefelo la Kopaneloditirelo.
Lefelo le le bopilwe ke di hlopha tša ditheo tša phethagatšo ya molao tšeo di fanago ka tshedimošo le methopo ka ntweng ya kgahlanong le tsogolekobong le bomenetša ge go rekwa dithoto le ditirelo tša go amana le COVID-19 .
Naa go direga eng ka morago ga ge go begilwe ditiro tša bomenetša?Seloane o bolela gore ge molato o begilwe ka mogala wa go se lefelwe, bahlankedi ba tharollo ya molato ka pela ba lekola gore tshedimošo ka moka ya maleba e filwe. Se se akaretša 
dintlha tša gore ke mang a dirilego eng, tiragalo yeo go bolelwago ka yona e diregile neng, le gona ka lebaka la eng.
O bolela gore ge go ka hwetša gore go bile le tiragalo ya go tshela molao – e ka ba ya go reka dithoto le ditirtelo le ya go thwala bašomi ka tsela ya bomenetša, pipamolomo, bomenetša bja go amana le kabo ya dintlo tša RDP, tso golekobong yeo e amanago le tšhelete ya thušo ya leago, bofaladi bjo bo sego molaong, tlaišo, bohodu goba tsogole kobong – PSC e tla šišinya gore go be le kgato ya kimollo go Kgoro ye e amegago goba ya romela molato woo go the Hawks, Tirelo ya Maphodi sa ya Afrika Borwa (SAPS) goba go Sehlophatšhomo sa Twantšho ya Bomenetša go nyakišišwa go tšwela pele.
Melato yeo PSC e e romelago go dikgoro go yo nyakišišwa e akaretša:
• Ge bašomi ba mmušo ba dira mešomo ya tlaleletšo go hwetša tšhelete ka ntle le tumelo ya dikgoro tšeo ba di šomelago; • Dithulano tša Dikga hlego tšeo di sego tša tsebagatšwa dikgorong tšeo ba di šomelago le; 
• Maitshwaro ao a sa amogelegego.
Seloane o bolela gore PSC e fa dikgoro tša mmušo matšatši a 60 go nyakišiša le go tswalela molato woo.
O bolela gore go tloga fao Kgoro e tsebiša PSC ka ga dikutollo tša yona. “Ge e le gore re thabišwa ke dikgato tšeo di tšerwego ke kgoro, re tla tswalela molato woo, eupša ge re se ra kgotsofala, re boela go bona.”Re tiišitše gore maina a gago a ka se tsebagatšwe Ge mmegi wa ditiro tša bomenetša a sa nyake gore leina la gagwe le tsebagatšwe, mohlankedi wa PSC wa mogala wa go se lefelwe o ngwala fela dintlha tša gagwe tša boikgokaganyo. Se se bohlokwa gore ge e le gore tshedimošo ya tlaleletšo e a hlokega, PSC e kgone go ikgokaganya le yena.
Babegi ba ditiro tša bomenetša bao ba begago melato mogaleng wa go se lefelwe wa PSC ba netefaletšwa gore ba tla šireletšwa ge e le gore ba nyaka go dula maina a bona a sa tsebagatšwe, gwa bolela Seloane. O hlaloša gore bahlankedi ba tha -rollo ya molato ka pela ba hlahlilwe go netefatša gore boitšhupo bja mmegi wa ditiro tša bomenetša bo dula bo šireleditšwe.
Seloane o bolela gore ma Afrika Borwa ba swanetše go bega ditiro tša bomenetša ka gobane di utswetša bahloki le go thibela tlhabollo, gomme se se thibela gore naga ye e tšwele pele.  