Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopresidente le hlohleletša tlholo ya mešomo

vukuzenzele unnamed

Thakgolo ya bjale ya legato la bobedi la Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopresidente e laetša kgatelopele ye kgolo leetong la rena la go hlolela Maafrika Borwa a go se šome menyetla ya mešomo.
Re hlomile tlholo ya mešomo ngwaga wa go feta go hlola menyetla ye mentši ka nako ye kopanakopana ka mo go kgonegago. Se se nyakile ditsela tše diswa le tša sebjalebjale tša go šoma go phethagatša mananeo ka bogolo le lebelo le le sa kago la bonwa.
Tshepedišo ya go thwala batho ba bantši bao ba se nago mošomo e šomišitše dipolate fomo tša ditšitale go fihlelela bakgathatema ba bantši ba ba nago le maswanedi ka mo go kgonegago. Mohlala, balemipotlana ba be ba kgona go dira kgopelo ya thekgo ka go romela SMS le go amogela dibaotšha tša tšweletšo mega lathekeng ya bona.
Go tloga mola Kgoro ya Thuto ya Motheo e bulelago dikgopelo tša sehlopha sa go latela sa bathuši ka dikolong malobanyana, baswa ba go feta ba 940 000 ba dirile dikgopelo ka go šomiša polatefomo ya go thwala ye e sa lefelwego ya go bitšwa SAYouth.mobi, yeo e bopago karolo ya Neteweke ya Bosetšhaba ya Taolo ya Mananeo.Tšhomišo ya ditheknolotši tše diswa tša go aba menyetla ya mešomo e dirile gore go thwala go be bonolo kudu, go phethagatšwe ka pela gape go hloke dikhupamarama.
Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopresidente le kgontšhitše le go dira gore go be le tšhomišano ka leka leng la setšhaba. Mananeo a ka legatong la mathomo a phethagaditšwe ke dikgoro tša bosetšhaba tše 11. Mediro ya tšona e beakantšwe go efoga poeletšo le tshenyo le go kaonafatša go ithuta go tšwa go boitemogelo bja di kgoro tše dingwe.
Lesolo le la mešomo gape le laeditše bohlokwa bja tšhomišano ya setšhaba.
Mmušo, kgwebo, bašomi le setšhaba sa tikologo ba kopane mmogo go thuša batho ba go se šome go kgatha tema ka gare ga ikonomi.
Maafrika Borwa a go feta seripa sa milione a šetše a holegile go tšwa go legato la mathomo la lesolo le, fao mananeo a go balega a tšwelago pele. Bakgathatema ba be ba filwe sebaka sa go hwetša letseno, go ithuta mabokgoni a maswa le go kaonafatša ao a setšego a le gona, le go šomiša boitemogelo bja bona bjalo ka motheo wa go hwetša mošomo wo mongwe goba go itšhomela.
Mohlala, bakgathatema ba go balega ba go thwalwa ke Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba le Mananeokgopa rara mo mananeong a yona a legato la mathomo ba kgonne go hwetša mošomo lekaleng la poraebete mafelelong a Hlakola 2021.
Bontši bja batho bao ba lego sehlopheng sa mathomo sa bathuši ka dikolong, bjalo, ba kgonne go hwetša mešomo, ba na le boitemogelo, tlhahlo le ditšhupetšo.
Mananeo ao a phetha gaditšwego ka Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopre sidente gape a hotše ditšhaba ka bophara. Šedi e bile go tlholo ya mešomo ka maka leng a go ba le khutšo ya leago ye e lebanego bjalo ka thuto, tšhireletšo ya dijo, mana neokgoparara a setšhaba le tšhireletšo ya tikologo.
Ka Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopresidente baswa ba thwaletšwe go thekga le go thuša barutiši ka dikolong tša rena. Ba bangwe ba thwaletšwe go aga mapo rogo ka dinagamagaeng.
Dikolo tša Digotlane tše Ntši di thušitšwe gore di šome le gore di bulwe gape. Balemi ba go lemela go iphediša ba the kgilwe go oketša tšweletšo, le dithoto tša tikologo tše bjalo ka dinoka le mehlaka di a tsošološitšwe le go tlho komelwa.Bjalo ka karolo ya legato la bobedi, re hloma Sekhwama sa Mešomo ya Leago seo se tlago thekga mošomo wa go hola batho ka moka woo o etilwego pele ke mekgatlo ya setšhaba ka mafelong a go fapana a bjalo ka temo ya dinagamagaeng, bokgabo bja setšhaba, kaonafatšo ya mekutwana le polokego ya setšhaba.Kgabagareng ya poelomorago ye šoro ya ikonomi ye e hlotšwego ke leuba la bolwetši bja Coronavirus, setšhaba le mešomo ya setšhaba ba file tlholo ye bohlokwa go tlholo ye mešomo. Se ke phethagatšo ya boikgafo bja rena bja gore mmušo o swanela go thekga ka mafolofolo mešomo mola mmaraka wa mešomo o kaonafala.
Ka Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopresidente re tsentše baswa mešomong ka bontši ka mokgwa wo o sa kago wa bonwa mo nakong e kopana. Ba bangwe ba bakga thatema ba 84% mo legatong la mathomo e be e le baswa ba ka fase ga mengwaga ye 35, gomme pedi-tharong e be e le basadi.
Mo legatong la bobedi re letetše gore palo ye e be ya godingwana, gobane tlholo e tla abela Lenaneo la Mešomo ya Baswa ka Mopresidente thekgo ya ditšhelete ya go batamela go R1 bilione. Bjalo ka karolo ya lenaneo, baswa ba go balega ba tla thwalwa ka gare ga Tirelo ya Bosetšhaba ya Baswa ye e matlafaditšwego. Baswa ba tla hwetša tlhahlo ka mabokgoni a ditšitale gomme dikgwebo tše beng ba tšona e lego baswa di tla hwetša thekgo gore di gole le gore di thwale.
Tlhokego ya mešomo ka nageng ya rena ke bothata. Re ka se kgone go ba le dititelego tša go se fele mabapi le go lokiša bothata bjo ka lebaka la tatelo ya melao ya mmušo, ditshepetšo tša go thwala tša kgale, tlhokego ya bokgoni le peakanyo, goba mananeo a nakwana goba a go fokola.Katlego ya Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopresidente e bontšhitše gore ge re šoma mmogo, re šoma ka lebelo, re nagana ka bohlale ebile re laola methopo ya rena gabotse, re ka ba le khuetšo ye kgolo.
Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopresidente le laeditše gore re ka hlola mešomo ge re šoma mmogo bjalo ka lekala la setšhaba, bašomi, setšhaba le mmušo.
Ga ke na pelaelo ya gore legato la go latela la Lesolo la Tlholo ya Mešomo la Mopre sidente le tla re dira gore re be kgauswi le go fihlelela maikemišetšo a rena ka moka a mešomo ya seriti le me nyetla ya batho ka moka.
