Go fediša bomenetša ka mmušong

vukuzenzele unnamed

Kutollo ye e tšwe letšego ka Pala menteng ya gore dikete tša bašomi ba mmušo ba dutše ba amo gela mphiwafela wa leago  kgwedi ye nngwe le ye nngwe e bontšha gore re sa le kgole le go fihlelela setšo sa maitshwaro a mabotse ka mmušong.
Pejana ngwageng wo, go hweditšwe gape gore bašomi ba e ka bago 16 000 bao ba lego lenaneong la megolo la bašomi ba mmušo ba lefilwe mphiwafela wa Masetlapelo wa Kimollo ya Leago wa COVID-19  ntle le maswa nedi. Ga go na yo a sa tsebego gore bakgopedi bao ba nago le mohuta ofe goba ofe wa letseno ga ba na maswanedi a go amogela mphiwafela wo.
Gape ga go na yo a sa tsebego gore bao ba amogelago le tseno go tšwa mmušong ga se ba swanela go dira dikgopelo tša mphiwafela wo.
Eupša le ge go le bjalo bašomi ba ba dirile dikgopelo.
Batho ba bangwe ba 17 000 bao ba thwetšwego mmušong wa profense le wa bosetšhaba ba rometše dikgopelo tša mphiwafela, lebaka e le gore ba oketše mogolo wa bona ka tšhelete ya bahloki. Ge re lebelela ka moo batho ba hlokago ka gona ka nageng ya rena, selo seo bašomi ba rena ba mmušo ba se tsebago gabotse, taba ye ya go tšwela pele go utswetša mmušo e ka se kgotlelelwe.
Mmušo gonabjale o ma tlafatša maitapišo a wona a go thibela mokgwa wo wa tlhorišo gomme o tšea magato go mang goba mang ka mmušong yo a dirago tšeo di se a lokago.
Kguaswanyane, mmušo o thakgotše Lekala la Taolo ya Setšhaba la Maitshwaro, Bo tshepegi le Thušo ya Semmušo ya Kgalemo.  Lekala le tla aga bokgoni mekgatlong ya setšhaba go thoma ka ditshepedišo tša kgalemo ge go na le ditiragalo tša go hloka maitshwaro a mabotse gomme la šomišana le makala a mangwe a mmušo go rweša bao ba nago le molato mai karabelo.
Lekala le tla iša melato ya bomenetša go Sehlopha sa Mošomo sa Kgahlanong le Bomenetša sa Mmušo gomme la latišiša le dikgoro go kgonthiša gore melato ya bosenyi yeo e amago bašomi ba mmušo e fetolelwa go melato ya kgalemo. Go šoma le Senthara ya Kopano ya mekgatlo ye mentši, lekala le tla thuša go utolla bašomi bao ba nago le melato ye megolo gore ba nyakišišwe ke maphodisa.
Lekala le tla lekola go dirwa ga ditlhakišo tša ka moo bašomi ba mmušo ba phelago ka gona. Moo dikgoro di uto llago bomenetša le mahumo ao a sa hlalošegego, melato e tla išwa go Tirelo ya Mapho disa a Afrika Borwa.
Lekala le lefsa le šetše le thomile mošomo wa lona go tsenelela, le go thuša go utolla bašomi ba mmušo bao ba amegago melatong ya bomenetša bjo bo leba nego le dithendara tša go reka didirišwa tša tšhireletšo tša COVID-19 , kabo ya mphi wafela wa go ikgetha wa COVID-19  le Sekhwama sa Inšorense ya Batho bao ba Feletšwego ke Mešomo.Melato ya bahlankedi ba mmušo yeo e laodišitšwego ke Lekala la Dinyakišišo la Go ikgetha gore go tšewe magato a kgalemo e tla lekolwa ke lekala le go ela tšwelopele ya yona.
Karolo ye nngwe ye bohlokwa ya mošomo wa Lekala e tla ba go ikgafa go maitshwaro le botshepegi mo maemong a mmušo. Bašomi ba mmalwa ba mmušo mo mengwageng ba be ba tšea gore go lokile go dira kgwebo le mmušo goba go holega go tšwa go mmušo go dumeletšwe go bona, ba gwera ba bona le go malapa a bona, ge fela ba sa tshele molao. Re swanetše go dira se sengwe le se sengwe go fetola mokgwa wo.
Ge re šoma go fediša bomenetša, go swanetše go ba le nepo ya go lekana go ruteng maitshwaro a mabotse, ka gore seo e ka se bego go tshela molao e ka ba seo se hlokago maitshwaro a mabotse le go se be maleba go mošomi wa mmušo.
Lekala le lefsa le tla bea ditlwaedi le mekgwa go maitshwaro a mabotse, bo tshepegi le taolo. Le tla aga gape bokgoni bja dikgoro go kgalema bahlankedi bao ba hwetšwago molato wa mai tshwaro a mabe. Ngwaga wa go feta bašomi ba go feta 200 ba hlahlilwe bjalo ka bahla nkedi ba taolo le bahlami.
Go aga mmušo wa maitshwa ro a mabotse, wa bokgoni e sa le nepo ya mmušo wo.
Bjalo ka ge go bontšhitše dikgobogo tše mmalwa tšeo di amago bašomi ba mmušo bao ba holegago moo go sego molaong go tšwa mmušong, tshepetšo e tla ba bothata gape e tla tšea nako. Le ge go le bjalo re ikgafetše go tšwela pele ka se.
Mmušo wa bokgoni ke motheo wa go fihlelela tše bohlokwa tša rena ka moka tša bosetšhaba. Ka ntle le go kaonafatša maikarabelo le go godiša mokgwa wa mai tshwaro a mabotse, ga go na seo se tla fihlelelwago.
Bontši bja bašomi ba rena ba mmušo ba ikgafile, gape ba latela molao ebile ba na le maitshwaro a mabotse.
Mošomo wo re lebanego le wona ke go šoma mmogo go tloša bao ba se nago mohola le maitshwaro a mabotse, le go phošolla kgopolo ye e fošagetšego ya gore ka moka bao ba thwetšwego ka mmušong ba itebeletše ba le tee goba ba na le bomenetša.
Re ipiletša go banna le basadi bao ba šomelago naga ya rena letšatši le lengwe le le lengwe go ikgafa lefsa go dikgopolo tša go se itebelele ba le tee le go ditirelo, le go gopola gore mekgwa ya bona e swanetšwe go ba molaong ka dinako ka moka gape e be ya maitshwaro a mabotse.
Go thongwa ga lekala le ke tsela ye nngwe ya mekgwa yeo re šoganago le yona go fediša bomenetša ka mmušong le dikarolong ka moka tša bo phelo bja maAfrika Borwa.
