BRICS ke mokgatlo o bohlokwa go kgolo ya Afrika Borwa

vukuzenzele unnamed

Ngwaga pele ga di kgetho tša matho mo tša temokrasi, Mopresidente Nelson Ma ndela o ile a ngwala athe kele ka gare ga kgatišobaka ye e bitšwago Foreign Policy  ka ga melawana ya Afrika Borwa mabapi le kamano ya ka moso le dinaga tše dingwe.
Ge a bolela ka diphetogo mabapi le dikamano le dinaga tša lefase go ilego gwa tliša mafelelo a ntwa ya Setu ya Lefase, o boletše gore dinaga di swanetše go “hlama leswa seemo” ge e le gore di nyaka go hwetša kholego efe goba efe go merero ya boditšhabatšhaba.
Go tloga mola go bago le phetogo ye kgolo ya 1994 ge re be re tšea sephetho e sego fela ka mmušo wa kgethologanyo eupša le ka seemo sa dikamano tša boditšhabatšhaba seo se bakilwego ke kgethologanyo ye, melawana ya kamano le dinaga tše dingwe ya Afrika Borwa e tšwela pele go bonwa ka polelo ye ya “hlama leswa seemo”.
Dilo tšeo di beilwego pele ke melawana ya rena ya kamano le dinaga tše dingwe ke dipolotiki tša ka dileteng le kopanyo ya ekonomi, go hlohleletša tlhabollo ya Afrika, ditherišano le dinaga tše ntši le tšwetšopele ya temokrasi, khutšo le ditokelo tša botho.
Go fihla mo lebakeng le re hlomile dilekane tša toga maano le bobedi dinaga tša ka Borwa bja Lefase le tirišano yeo re holegago go yona ka moka le dinaga tša ka Leboa.
Go tsenela mokgatlo wa dinaga wa BRICS ka 2010 e bile motheo wa maikemišetšo a rena a go tšwetša pele dilo tšeo re di beilego pele tša tlhabollo ya bosetšhaba ka go hloma dikamano tše tiile go le dinaga tše bohlokwa tšeo diekonomi tša tšona di hlabollogago tša go swana le Brazil, Russia, India le China.
Ge re bea se ka seemong sa rena, dinaga tša BRICS di bopilwe ke tekano ya 41% ya setšhaba sa lefase ebile di tsenya letsogo ka 24% ya Palo moka ya Letseno la lefase ka bophara le tekano ye e ka bago 16% ya kgwebišano ya lefase ka bophara. Re hweditše dikholego tša go ba leloko la mokgatlo wo o bohlokwa wo, kudukudu ka lekaleng la tirišano ka tša ekonomi.
Kgwebišano ya dinaga ka bobedi e gotše kudu, kudu kudu gare ga naga ya rena le ya China le naga ya rena le ya India, fao re rekišetšago dinaga tše ditšweletšwa le di phahlo tšeo di tšweleditšwego ka nageng ya rena le go reka ditšweletšwa le diphahlo tša bona. Dinaga tša BRICS di tšwela pele go ba methopo ye bohlokwa ya peeletšothwii ya dinaga tša ka ntle ka maka leng a bohlokwa a go swana le la meepo, la difatanaga, la dinamelwa, la mohlagase wa letšatši, meetse le phefo, la ditirelo tša ditšhelete le theknolotši ya tshedimošo.
Tekodišišo ya 2018 ya bole loko bja rena bja BRICS ka feme ya ditirelo tša sephrofešenale ye e bitšwago Deloitte e bolela gore badirišani ba BRICS “ba beeleditše letlotlo la bona ka mo nageng ya rena la bontšhi bja makga a mararo go fetišiša ge go bapetšwa le mengwaga ye šupa ya go feta pele ga le nyaga la 2011”. Dipeeletšo le diprotšeke tše mafelelong di ile tša feletša ka go tlhomiwa ga mešomo ye mentši.
Go tloga mola go hlongwago Pankatlhabollo ye Mpsha, yeo kantoro ya yona ya ka seleteng se e lego ka Johannesburg, Afrika Borwa e bile Moholegi wa thekgo ya ditšhelete le ya sethekniki go diprotšeke tša ka dinamelweng, go mohlagase wa letšatši, meetse le phefo, go tšhireletšo ya tikologo, go mananeokgoparara a meetse le go phokotšo ya meši yeo e yago lefaufaung.
Go tloga mola go bago le leuba la COVID-19 , Afrika Borwa e amogetše R28 pili one go tšwa go Pankatlhabollo ye Mpsha ka fase ga Lenaneo la Dikadimo la Tšhoganetšo la COVID-19  ka nepo ya go lwantšha leuba le go thekga leano la rena la tsošološo ya ekonomi.
Go bile gape le tirišano ye kgolo le badirišani ba rena ba BRICS gore re hwetše ditlabelo tša boitšhireletšo malwetšing le tirišano mabapi le phihlelelo ya meento le go e aba.
 Mo nakong ye e sa tšwago go feta re kgathile tema ka go Seboka sa bo 13 sa BRICS, fao dinaga tša BRICS di dumelelanego go maatlafatša tirišano mabapi le go lwantšha COVID-19  le go hlohleletša thekgo ya tša sepolotiki le methopo ya ditšhelete yeo e hlokagalago go arabela go itokišetša mauba a ka moso.
 Se se akaretšwa go hlongwa ga Lekala la bitšhuale la BRICS la Dinyakišišo le Tlhabollo ka ga Meento le Lenaneo leo le Kopantšwego la Temošo ya ka Pela la BRICS ka nepo ya go akanya go phulega ga malwetši a go fetela a ka moso.
Lekala le lengwe le bohlokwa leo go dumelelanwego ka lona ebile mabapi le go amogela dingwalwa tša go hlatsela gore batho ba entetšwe tša dinaga tšeo le mananeo a diteko tša COVID-19  – e lego seo se tlago ba bohlokwa go maeto a go etela ka dinageng tše dingwe ka moso. Kgopolo ya tirišano yeo e holago bohle e tla ba bohlokwa kudu ka go tsošološo ya ekonomi ya lefase, fao e lego gore tlhabollo yeo e sa lekalekanego e rago gore dinaga tše dingwe di tla kgona go tsošološa diekonomi tša tšona ka pela, mola e le gore tše dingwe di tla šalela morago.
Go thekga tsošološo ya eko nomi ya dinaga tše, dinaga tša BRICS di dumelelane go maatlafatša tirišano ka maka leng ao a nago le tlhohleletšo ya tsošološo ya ekonomi a go swana le la mohlagase, theknolotši ya tshedimošo, mahlale, theknolotši le boitlha melo, temo le ekonomi ya tša tikologo. Makala a ka moka a hlathilwe bjalo ka a bohlokwa ka go Leano la Kagoleswa le Tsošološo ya Ekonomi leo le tsebagaditšwego ngwageng wo o fetilego.
 Go dirišana le dinaga tše dingwe tša BRICS, kudukudu ka go lekala la dinyakišišo tša boitlhamelo, go tla thuša go akgofiša tlhomo ya diinta steri ka nageng ya rena le go re thuša gore re fihlelele ditlholo gelo tša rena tša Lebakanako la Tirišo ya Theknolotši go dira Mešomo. Mabapi le se, dipoledišano di ile tša swarwa mabapi le go hlama makala a semmušo a BRICS ka nepo ya go abe lana mekgwa ya ditiro tše kaone, tsebo le bokgoni, go akaretšwa go šomiša makala a theknolotši ya methopo wa phatlalatša.
Badirišani ba BRICS ba dumelelane gore dinaga tšeo di hlabollogago di hloka thušo ya gore di fihlelele Dinepo tša Tlhabollo ya Go ya go ile tša Mokgatlo wa Dinagakopano (UN), le gore dinaga tšeo di tshepišitšego go thekga dinaga tšeo di hlabollogago di swanetše go hlompha ditshepišo tša tšona tabeng ye. Se se tloga se le bohlokwa ka seemong sa go tšea magato mabapi le tlelaemete.
Go swana le dinaga tše ntši, Afrika Borwa e nyaka go fihlelela seemo sa tšweletšo ya khapone ye nnyane seo se akaretšago bohle, sa go tšwela pele go ya go ile le seo se hlokometšego maemo a rena bjalo ka naga yeo e hlabo llogago. Lekala la Tirišano ka ga Dinyakišišo tša Enetši la BRICS le tla ba le bohlokwa ge re tšea matsapa a go faro loganya methopo ya rena ya enetši.
Mo mengwageng ye lesome tee go tloga mola re tsenelago mokgatlo wa BRICS, boleloko bja rena bo tšweditše pele kudu dikgahlego tša rena tša bosetšhaba. Go ba leloko la BRICS go maatlafaditše maemo a rena bjalo ka eko nomi ye bohlokwa yeo e hlabollogago.
Se se re file phihlelelo go bokgoni bja tša tlhamo ya melawana le go tša sethe kniki tša dinaga tša ekonomi tše kgolo le tšeo di šetšego di hlabollogilego, gammogo le phihlelelo go thekgo ya Pa nkatlhabollo ya Bosetšhaba.
Se se maatlafaditše go kgatha tema ga rena ka mafolofolo seemong sa lefase ka bo phara, kudukudu mabapi le peakanyoleswa ya dihlongwa tša dinaga tše ntši.
Re holegile go ba karolo ya seboka seo se nyakago go tšwetša pele toka ya lefase go lebeletšwe tlhomphano le boipušo bjo bo lekalekanego bja dinaga.
BRICS e bohlokwa kudu go togamaano ka mo nageng ya rena, ebile e tla tšwela pele go ba bjalo le mo nakong ye e tlago.
