Afrika Borwa e leboga babegabosenyi

vukuzenzele unnamed

Mo mengwageng ye meraro go tloga  mola Khomišene ya Dinyakišišo tša go Gogwa ga Mmušo ka Nko e thomago mošomo  wa yona, re kwele bokgole bjoo badirabobe  ba ditiro tša bomenetša ba bo fihlilego go khu-tiša ditirompe tša bona. E bile mošomo wo boima kudukudu go šwalalanya dihlophana tša khuetšo tšeo di kgontšhago bomenetša. Magareng a tše dingwe, diwepo tše kgolo tša dikhamphani tša go timeletša mohlala di hlomilwe go sepetša ditšhelete le go gakantšha ditefelo tša go lefelwa batho bao ba nago le dikamano tša sepolotiki.  Mekgwa ya go swana e bonagetše ka gare ga dinyakišišo tša go balega tše di dirilwego ke Lekala la Dinyakišišo tša go Ikgetha, Lekala la Dinyakišišo tša Bosenyi bjo Bogolo, Lekala la Dinyakišišo la NPA le a mangwe.
Dinyakišišo tše ka moka di gatetšepele gomme nete e thomile go tswalelela batho bao ba amegago, re bone dihlatse di tšhošetšwa, malapa a bona a tšhošetšwa, ba gapeletšega go khuta, le gona go bolawa.
Polao ya Babita Deoka ran, mohlankedimogolo wa matlotlo ka kgo rong ya maphelo ya Gauteng, ke segopotšo se  bonolo sa dikotsi tše kgolo tše di akaretšwago ka maitekong a rena a mo-hlakanelwa a go fediša bosenyi bjo ka gare ga setšhaba sa rena.
Le ge re se ra hlwa re tseba lebaka la polao ya gagwe,  e be e le hlatse ye bohlokwa ka gare ga dinyakišišo tša SIU tša thekgo ya didirišwa tša tšhireletšo ya batho  ka gare ga kgoro.
SAPS le dihlopha tša tšhireletšo tša poraebete bao ba swerego babela elwa ba šupa kgauswi-nyana ba swanela go lebogelwa mošomo wa bona. Tokete e fetišedit šwe lekaleng la Ha wks, gomme nyakišišo  e tla fihlelela tshedimošo ye nngwe mabapi le gore gobaneng Mohumagatšana Deokaran a bolailwe.
Ka ntle ga mabaka a tiragalo ya masetlapelo a, Mohumagatšana Deoka ran e be e le mogale ebile e le motho wa go rata naga ya gabo. Bjalo ka ge di hlopha tša babegabosenyi, ka go ba kotsing ye kgolo ka noši, di thuša go utolla ditiragalo tša ditshenyo, tshepedišompe, go thwala ka go tsebana le bohodu.Ka ntle ga magato a bona  a go tsena ka bogare a bogale le boitshwaro, re be re ka se kgone go utolla ba ba dirago bomenetša.
Le ge šedi ye ntši dinakong tša bjale e lebišitšwe lekaleng la mmušo, gape re kolota go iša ditebogo  go bao ba lego ka leka leng la poraebete bao ditiro tša bona di hwetšago šedi  ye nnyane, eupša a bohlokwa ka go lekana.Babegabosenyi ke bahlokomedi ba bohlokwa ba temokrasi ya rena. Ba bega kgahlanong le mašomelo  le ditiro tša boitshwarompe ka mmušong le mekgatlong.
Ba bolela ka moya wo mobotse le ka tetelo ya go kwagala fao e sego kgato yeo fela e tlago tšewa godimo ga dikutollo tša bona, eupša gore ba tla šireletšwa le go se tshwe-nyege ka botšwasehlabelo goba kgatello.
Mo Afrika Borwa go na le molao wo o nabilego wa tšhireletšo ya babegabosenyi, go akaretšwa ka Molao wa Dikutollo  tše di Šireletšegilego, Molao wa Dikamano tša Bašomi, Molao wa Dikhamphani, Molao wa Tšhireletšo kgahlanong le Tlaišo, le Molaotheo ka bowona.
Go tlaleletša, Kgoro ya Toka le Ditirelo tša Tshokollo, ka tšhomišano le makala a mangwe a phethagatšo ya molao, e sepetša Kantoro ya Tšhireletšo ya Dihlatse go fa thekgo go dihlatse tše di sa šireletšegago le tše di tšhošetšwago ka ditshepedišong dife goba dife tša toka.
Go tsenela lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse ke boithaopo, gomme SAPS goba NPA e ka se gapeletše hlatse go dira bjalo. Ge hlatse e ka amogela matšhošetši a bophelo bja bona goba ya ikwa e se ya bolokega, e swanela go tsebiša banyakišiši le go dira kgopelo ya gore e amo gelwe lenaneong. Lenaneo le la katlego le bapetše karolo ye bohlokwa go hwetša ditsheko tše di atlegilego go tloga mola le hlomilwego, gagolo mabapi le bosenyi bjo bo beakantšwego.
Go hlakile gore ge ntwa kgahlanong le bomenetša e tia maatla, re swanela  go sekaseka ka lebelo mokgwa wa rena wa bjale wa go se hlatsele fela tšhireletšo, eupša gape le tšhireletšo ka bophara ya babegabosenyi. Mola mekgwa ya go balega e le madulong go kgontšha babegabosenyi go bega bjalo ka bohlokaina, re swa nela go tiišetša mekgwa  ye e lego gona le go fa thekgo ye kgolo go bao ba begago tshedimošo phatlalatša. Bjalo ka setšhaba, re swanela go laetša fao dipholisi le melao ye e lego gona e hlaelelago tšhireletšong ya mokgwaphelo, botumo le polokego ya babegabosenyi – le go šomišana go šogana le tše.
Maikemišetšo a basenyi bao ba hlomarago babe gabosenyi ga se fela  go homotša batho ba itšeng – gape ke go romela molaetša go babegabosenyi ba bangwe ba ba ka tlago. Letšatši le letšatši, Maafrika Borwa a bogale go swana le Babita Deo karan ga ba šišinyege tabeng ya gore ba ka se thekge bomenetša le gore ba itokišitše go ba dihlatse kgahlanong le bjona.Bjalo ka batho ba Afrika Borwa re a mo hlompha gotee le babegabosenyi ka moka ka makaleng a setšhaba le a poraebete bao ba ntšhetšago bomenetša pepeneneng fao bo makalelwago. Ba dira bjalo ka ntle le go letela go lebogwa goba go lefelwa. Ya bona ke mohuta wa godimodimo wa tirelo ya setšhaba.
Re ka se ba nyamiše.
Re swanetše, ebile re tla, kgonthiša gore dikutollo tša bona di feleletša ka ditsheko le go dira go go ntši go kgonthiša gore ba šireleditšwe kgahlano ng le kotsi. Bjalo ka Maafrika Borwa, re nyaka go romela molaetša wo maatla wa gore re ka se tšhošetšwe.
Bao ba bolayago dihlatse le babegabosenyi ba  tla swarwa le go lebana  le letsogo la molao,  go swana le bao ba bo-nwago molato wa bjona bomenetša bjoo babo lai ba lekago go bo  khupetša.  v