Thuša gore batho ba se ipolaye

Allison Cooper

Ke batho ba bantšhi ba go hloko fala ka lebaka la go ipolaya go feta ba go hlokofala ka lebaka la HIV, malaria, ka nkere ya matswele, di kgaruru le ba go bolawa ke batho ba bangwe e se ka maikemišetšo.
Se ke go ya ka dipalopalo tša moragorago tša Setheo sa Lefase sa Maphelo (WHO), tšeo di laetšago gore batho ba go feta 700 000 ba a ipolaya ngwaga ka ngwaga – seo se rago gore motho o tee go tšwa mahung a 100 ke wo a ipolailego, gomme ye ke kelo ye e hlalošago gore e ka ba motho o tee yo a hlokofa lago mo metsotswaneng ye mengwe le ye mengwe ye 40.
“Re ka se hlokomologe – gape ga se ra swanela go hlokomologa – batho ge ba ipolaya,” go re’alo Ngaka Tedros Adhanom Ghebrey esus, Molaodipharephare wa WHO.
“Tiragalo ye nngwe le ye nngwe ke masetlapelo. Nepo ya rena thibelong ya boipolai e bohlokwa le go feta ga bjale, kudukudu morago ga di kgwedi tše ntši re phela le Leuba la Bolwetši bja Coronavirus, leo le tlišitšego dikgonagalo tše ntši tša boipolai – tša go lahlegelwa ke mošomo, tša kgatelelo ya monagano ya go sepelelana le ditšhelete, le maemo a bjale moo motho a sa swanelago go batamelana le batho ba bangwe – ao re sa ikhwetšago ka gare ga ona le gona bjale,” a tlaleletša ka go re’alo.Letšatši la Lefase la Thibelo ya go IpolayaLetšatši la Lefase la Thi belo ya go Ipolaya le thakgotšwe ke Mokgatlo wa Boditšhabatšhaba wa Thi belo ya go Ipolaya (IASP) ka la 10 Lewedi 2003.Le nepile go thibela go ipo laya ga batho le maitshwaro a go laetša maikemišetšo a go ipolaya, go fokotša ditla morago tša go ipolaya, le go hlama kopano ya dirutegi, baprofešenale ba tša maphelo a monagano, bašomi ba thušo le go thoba matswalo, baithaopi le batho bao ba fetilego ditiragalong tša go ipolaya.
Go ya ka Sehlopha sa Afrika Borwa sa go Šomana le Matshwe nyego le Kgatelelo ya Mona gano (SADAG), tšatši ka tšatši go rekotwa ditiragalo tše 23 tša go ipolaya, le tše dingwe tše 230 tša maitekelo a go ipolaya ka Afrika Borwa.
“Go boledišana ka ditira galo tša go ipolaya e sa le seila se segolo setšhabeng sa rena – ga go na yo a ratago go bolela ka tšona; ga go na yo a tsebago gore a thome kae ge a nyaka go bolela ka tšona, gomme batswadi ga ba nyake go boledišana le bana ka tšona, ka ge ba tšhoga gore ba ka ba fa ‘dikgopolo’. Le ge go le bjalo, ke bothata bjo bogolo, gomme re bona bona se ka megala yeo e oketšegago tšatši ka tšatši yeo re e amogelago,” go re’alo Cassey Chambers, Molaodi wa Ditshepetšo wa SADAG.“Ge batho ba bantši ba ka tseba ka go ipolaya, gomme ba tseba gore ba ka hweletša bjang motho yo mongwe thušo nako e sa dumela, seo se ka thuša go fokotša kelo ya bao ba ipolayago,” a re’alo.Dika tšeo di ka laetšago gore motho o nyaka go ipolaya:l Go bolela ka go fediša bo-phelo bja gagwe, go hwa goba go ipolaya.
l Takatšo ye kgolo ya go hwa goba go dula a bolela ka lehu le go hwa.
l Go fana ka dithoto tša gagwe tša go bitša.
l Dika tša kgatelelo ya monagano, bjalo ka go fetogafetoga ga maikutlo, go felelwa ke kholofelo, go ba bodutwana, go hloka takatšo ya dijo, go se robale botse, le go lahlegelwa ke kgahlego ditirong tša gagwe tša setlwaedi.l Ge motho a enwa goba a šomiša diokobatši tše ntši kudu.l Go fa taetšo ye e sego ya thwii ya gore a ka se be gona ka moso, goba go laela ka tsela ye e sego ya thwii.l Go fetoga ga maitshwaro ka tsela ye e belaetšago.l Ge a dira dipeakanyo go feleletša dilo tše a bego a se a di fetša.
Ge e ba wena goba motho yo mongwe yo o mo tsebago o hloka thušo, leletša mogala wa thušo le go thoba ma-tswalo mabapi le boipolai wa SADAG wo o šomago bošego le mosegare go 0800 567 567.