Go aga setšhaba sa go hloka go Thopša ga Mmušo

vukuzenzele unnamed

Ditheeletšo tše  di bego di  beakanyeditšwe  tša Komišene ya Boahlodi ya Dinyakišišo yeo e bego e nyakišiša go Thopša ga Mmušo di sa tšwa go fela moragonyana, matšatši a go feta 1 000 mola bohla-tse bja hlatse ya mathomo bo kwewago.
Le ge modulasetulo wa komišene, Motlatša Moahlodi Gomang ka Nna Raymond Zondo a rile go ka nna gwa hlokega gore dihlatse tše mmalwa tša tlaleletšo di fe bohlatse, mošomo wa komišene bjale o šaletšwe ke kgato ye tee pele o ka phethwa.
Ye ke phihlelelo ye bohlokwa ya go re bata-metša kahlolong mabapi le ye nngwe ya ditiragalo tše di hlotšego tshenyo ye kgolo historing ya temokrasi ya rena.
Le pele Moahlodi Zondo a iša dikhwetšo le ditigelo tša gagwe go Mopresidente, ka moka re ka dumela gore mošomo wa komišene o bile wo bohlokwa kudu.
Nakong ya mengwaga ye meraro, re kwele bohlatse bja go hlaloša ditiro tša bome nemene bja go tsenelela. Re kwele ka ga ditiro tšeo di hlotšego bohodu bja dibilione tša diranta tša tšhelete ya setšhaba. Re kwele ka mo dihlongwa tše ntši tša setšhaba le dikhamphani tša mmušo di ilego tša dirwa ka boomo gore di fokole.
Pontšho ya mohuta, bogolo le botebo bja go thopša ga mmušo ga se ya dirwa ka morago ga mabati ao a tswaletšwego, eupša e dirilwe ka kgašo ya naga ka bophara.
Go dumelela Maafrika Borwa ka moka go latela ditshepetšo tša khomišene, go thušitše gore setšhaba se be le tshepo go temokrasi ya rena ka tsela yeo e hlohleletšago go direla dilo pepeneneng le go se khutiše selo.
Naga e kolota bohle bao ba kgathilego tema mošomong wa komišene ditebogo; go tloga go bao ba dirilego diphuruphutšo, ba nyakišiša gomme ba kgoboketša tshedimošo ye ntši; go fihla go dihlatse tše ntši tšeo di ilego tša paka le go fa bohlatse; go fihla go boraditaba bao ba begilego ditshepetšo ka botshepegi; go fihla le go boramolao bao ba thušitšego go hlagiša bohlatse.Re kolota sekoloto sa ditebogo le go batho ba bangwe ba bantši, ba bangwe ba bona re sa dutše re sa ba tsebe le lehono, bao ditiro tša bona di hueditšego tlhamo ya komišene le mathomong. Ba ke batho bao ba utolotšego ditiro tše di gononelwago tša bosenyi, bao ba ilego ba ema ba tiile, bao ilego ba bula melomo, le bao ba ilego ba hlama masolo – mmogo a pele ga setšhaba le a ka morago mo batho ba sa ba bonego – go emiša go thopša ga mmušo. Malebo go bona ka gore bjale re bolela ka go thopša ga mmušo bjalo ka tiragalo ye e fetilego.Go thopša ga mmušo ga se gwa iphediša. Go fedišitšwe ke ditiro tša go kopanywa tša Maafrika Borwa a go fa-pafapana ka ditsela tše ntši, bao ba šomago mafelong a go fapafapana go bušetša seriti sa molaotheo wa rena wa temokrasi. Go tla tšwa go rena ka moka go netefatša gore ditiro tša mohuta wo ga di dumelelwe go ipušeletša.
Mengwageng ye meraro ye e fetilego, re tšere dikgato tše mmalwa tše bohlokwa go lwantšha bomenemene le go thopša ga mmušo. Re be re aga lefsa ka tlhokomelo ye kgolo ditheo tša go swana le Bolaodi bja Bosetšhaba bja Botšhotšhiši (NPA), Tirelo ya Sephodisa ya Afrika Borwa (SAPS), Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa (SARS) le tše dingwe.
Re beakantše dikarolo tše mpšha ditheong, bjalo ka go hloma Kantoro ya Bolaodi bja Dinyakišišo ka setheong sa NPA go tšhotšhiša melato ya maemo a godimo a bomene mene, le Kantoro ya Melato ya go Ikgetha ya setheo sa Yuniti ya Dinyakišišo tša go Ikgetha (SIU) go gata mohlala le go buša matlotlo a mmušo ao a utswitšwego.
Re fetotše boetapele bja dikgwebo tše mmalwa tša mmušo (di-SOE) tše bohlokwa, gomme ra thoma tshepetšo ya go bušetša ditšhelete le tshepetšo ya tšona sekeng. Re gare re šomana le mmotlolo wo mofsa wa di-SOE wo o tlogo hlohleletša go direla dilo pepeneneng, go tšea mai-karabelo le go di tšwetša pele. Bogolo bja mošomo wo bo tšwela pele. Go na le mafelo moo tšwelopele e sepetšego ka go nanya kudu go feta ka mo re bego re holofetše, gomme bjale mafelo ao a hwetša šedi ya tlaleletšo.
Dikhwetšo le ditigelo tša komišene ntle le pelaelo di tla maatlafatša maitapišo a. Re letetše gore komišene e hlathe a mangwe a mafokodi a ditshepetšo, a go kgontšha go thopša ga mmušo. Se se tla re maatlafatša go tšwela pele go tšea dikgato tša phošollo.
Mola re ka re nako ya go thopša ga mmušo e fedile, ga se ra fenya bomenemene.
Boradia le bomenemene di sa ikepetše gomme di tsheneletše lekaleng la mmušo le la praebete.
Le ge e ka no se be mae mong a go lekana le a go thopša ga mmušo, ditiro tše bjalo tša bosenyi di ama naga ya rena ga mpe, di dira gore dihlongwa tša rena di fokole le go palediša Maafrika Borwa go fihlelela ditirelo tše ntši tša motheo.Bomenemene e tla no dula e le maitshwaro a mabe ka dinako tšohle, eupša bo sehlogo le go feta ge bo dirwa le ka gare ga leuba la go tla le masetlapelo a go ama maphelo a batho. Motho o bolela fa ka ditiragalo tša go leša dihlong tša bomenemene tšeo re di bonego ngwaga wo o fetilego mabapi le theko ya dithoto le ditirelo tšeo di bego di nyakega ntweng ya rena kgahlanong le leuba la COVID-19.
Re šomile ka potlako go emiša bomenemene bja mohuta wo, go hwetša batho bao ba amegago, le go tšea magato kgahlanong le bona.
Se ke bohlatse bja boikgafo bja rena go tumula bomene mene.
Re matlafaditše melao ya Matlotlo a mmušo, le go hlama senthara ya ditheo tše di ikemego tša phethagatšo ya molao gomme ra katoša le mošomo wa Yuniti ya Dinyakišišo tša go Ikgetha (SIU) gore e nyakišiše dikgononelo ka moka tša bomenemene bja go amana le COVID-19.
Se sengwe seo e lego mathomo se direga ka nageng ke gore re phatlaladitše dintlha tša dikonteraka tša ditheko ka moka tša go amana le COVID-19 mo inthaneteng, go ralala le di hlongwa ka moka tša mmušo.
Tshenyo yeo go thopša ga mmušo go e hlotšego na geng ya rena ke ye e tseneletšego. Ditlamorago tša yona di tla phela le rena mengwaga ye mentši ye e tlago.Eupša re thomile go šoma mmogo go lokiša dilo. Re thomile go aga lefsa le go bušetša dilo sekeng.
Re ka letela gore dipoelo tša Komišene ya Zondo di maatlafatše ka mo go tsene-letšego maitapišo a. Di tla re fa monyetla wa go ikhutša matšatši a go thopša ga mmušo nako ye telele.
Mošomo wo montši o sa le pele, gomme re sa tlo lebana le ditlhlohlo tše ntši. Eupša re tseleng ya go aga setšhaba sa go hloka bošula bja go thopša ga mmušo le bomenemene. 