Thibela bohodu bja mangwalo a boitsebišo 

Kgaogelo Letsebe

Shenki Mabitsela wa mengwaga ye 28 o tseba gabotse setlhogo sa go utswetšwa mangwalo a boitsebišo le ditiragalo tša bosenyi tšeo di dirwago ka mangwalo a, ka ge le yena a fetile mathateng ao.
Mabitsela, go tšwa Modi molle ka Limpopo, o dirile kgopelo ya kadimo ya tšhelete pankeng ka Diba tsela 2020, eupša a botšwa gore o na le dikoloto tše dintši gomme ba ka se kgone go mo thuša.“Ke ile ka ya go dira kgopelo ya kadimo ya tšhelete ya nako ye kopana ka ge ke be ke nyaka go thiba mo le mola ka morago ga go fokotšwa mošomong ka Phupu 2020. Eupša ke ile ka makala ge ke botšwa gore ba ka se kgone go nthuša.”“Mathomong ke be ke nagana gore ke ka lebaka la letseno la go se kgonthišwe, eupša go be go se bjalo. Ke be ke tseba gore ke na le akhaonthe ya diaparo ye tee gomme ke se na sekoloto se sengwe, ka gona ke ile ka kgopela kgatišo ya profaele ya ka,” a realo.Profaele e be e re Mabitsela o na le dikontraka tša diselefouno tše pedi, o adimile tšhelete ye e ka bago R65 000  pankeng ebile o na le dia khaonthe tše mmalwa tša mabenkele a go rekiša tše di butšwego ka maina a gagwe. Dikoloto ka moka di be di ka fihla R100 000.“Pele ga legato la bohlano la kiletšo ya mosepelo, ke timeletšwe ke pukwana ya boitsebišo Ke be ke nagana gore e go gongwe ka ntlong gomme ke sa tshwenyege kudu ka gore ke na le karata ya boitsebišo” a realo.Ka morago ga go lemoga gore go na le motho yo a dirago sekoloto ka leina la gagwe, Mabitsela o butše molato wa bohodu bja mangwalo a boitsebišo go Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa (SAPS).O ile a swanela ke go ngwala afitafiti yeo e bolelago gore o timeletšwe ke pukwana ya boitsebišo gomme a e iša go baadimiši le nomoro ya ga gwe ya molato wo a o butšego gore a se senywe leina.Seo Mabitsela a fetilego go sona ga se mohlolo. Go ya ka pego ya boradia ya Tirelo ya Thibelo ya Boradia ya  Afrika Borwa (SAFPS) ya 2020, ngwaga wa go feta boradia bo oketšegile ka 161% ka Kapa Bohlabela le ka 120% ka Gauteng.Manie van Schalkwyk, Molaodimogolophethiši wa SAFPS, o re “Selo sa go hlobaetša kudu ke gore boradia bja go itira batho ba bangwe – bjoo bo tsebegago bjalo ka bohodu bja mangwalo a boitsebišo – bo oketšegile kudu go šiiša ka 337%.Van Schalkwyk o re batho ba swanetše go bega go timela ga pukwana/karata ya boitsebišo goba phasepoto ka bjako.“Go bega go timela goba utšwetšwa mangwalo a bo itsebišo go SAFDA le SAPS go kgonthiša gore re kgona go tsentšha tshedimošo yeo mo datapeising ya rena le go tsebiša maloko a rena ka seo. Ka gona le bona ba tla hlokomela kudu ge ba kgonthiša mangwalo a batho a boitsebišo.”  

