Di-SOE di swanetše go laola kgolo ya ekonomi le phetogo

vukuzenzele unnamed

Bjale e šetše e le me ngwaga ye mma lwa ye dikgwebo  tša mmušo (di-SOE) mo  setšhabeng di amantšhwa le ditiragalo tša go goga  mmušo ka nko le tšhomi šobošaedi ya ditšhelete le go hloka bokgoni.
Godimo ga go kgopela thušo gantši go mmušo go di ntšha ka gare ga dikoloto, tše dingwe tša dikhamphani tše dikgolo tša mmušo tše gape di lego bohlokwa di dutše di palelwa ke go phethagatša ditaolelo tša tšona.Di-SOE tše di swanetše go ba tšona tšeo di etilego pele phetogo ya ekonomi le leago.  Ke maikarabelo a tšona go aba infrastraktšha le ditirelo tšeo ekonomi e e thekgilego go tšona, e ka ba ka magorong a tšweletšo ya mohlagase, dinamelwa tša bašomi, kabo ya meetse, taolo ya dinamelwa tša merwalo goba dikgokagano tša megala.Mokgwa wa rena go dithoto tša mmušo o hlahlwa ke  tlhokego ya go šoma ga dii ntasteri tša mananeo a mago lo a enetši le maemakepe, le ka tlhokego ya go kgonthiša gore dinyakwa tša motheo tša maAfrika Borwa ka moka, kudu bahloki, di a fihlelelwa.Re tshepa kudu gore go ba beng ba thoto ya mmušo go a hlokega mo makaleng a bohlokwa a ekonomi le gore naga e hloka di-SOE tše maatla tšeo di kgonago go sepetša kgolo ya ekonomi le phetogo.Se gantši se ba bjalo mo go abeng dithoto tša mmušo tša go swana le mohlagase le meetse, moo di-SOE di kgonago go latela taolelo ya kaonafatšo mo kgahlagelong ya setšhaba kgahlanong le ye e lego fela ya kgwebo.  Ke ka moo re dirilego gore go be bohlokwa go mmušo wo go fetoša dikhamphani tše go tumola bomenetša ka medu, go kaonafatša taolo ya tšona le go di kgontšha go kgatha tema yeo di swanetšego go e kgatha ka go sepetša kgolo ya ekonmi le go hlola mešomo.Go fihla gonabjale, re thomile dikaonafatšo tše mmalwa go matlafatša di-SOE tše gore di tšweletše dipoelo tšeo naga e di nyakago gape e di letetšego.Ye nngwe ya diphetogo tše bohlokwa e ka lekaleng la enetši. Re thomile tshepetšo ya go beakanya lefsa Eskom ka di-SEO tše tharo tša go fa pana, mo ye nngwe e tla bago le maikarabelo a tšweletšo ya mohlagase, ye nngwe yaba le maikarabelo a kgokagano gomme ya mafelelo yaba le maikarabelo a phatlalatšo, ka tatelano yeo. Se ke ka lebaka la gore sebopego sa go feta sa Eskom se be se se maleba go fetoša maemo a enetši. Se be se palelwa ke go šoma gape se hloka tšhelete ye ntši kudu ebile se be se sa beye dilo pe peneng mo go lekanego.Go hlongwa ga lekala la kgokagano kudu go tla ra gore Eskom e tla kgona go reka mohlagase go baabi ba bantši ba ditirelo, bobedi ba praebete le ba setšhaba. Se se tla kaonafatša go bea dilo pepeneng, sa oketša phadišano ya katlego le go hohleletša go reka mohlagase wa theko ya fase.Ka Lenaneo la Tšweletšo ya Mohalagase la Go ikema la Enetši ya Go tšošološwa, re bone legoro la praebete le dira dipeeletšo tše dintši tša go tšweletša mohlagase. Ka tšhišinyo ya go oketša go se akaretšwe ga laesense ya tšweletšo ye e tsentšwego – moo dikhamphani di tšweletšago mohlagase wa tšona le badiriši ba bangwe ba kgwebo – go tšwa go 1MW go ya go 100MW, re ka letela peeletšo ya praebete ye nngwe ye ntši.  Se se bohlokwa ka nako yeo naga e lego bothateng bjo bo šoro bja go hlaelela mohlagase wa go swarelela le moo Eskom goba mmušo ba ka se kgonego go beeletša go maatla a tšweletšo a mafsa.Se bohlokwa, dikaonafatšo tše di tla fa Eskom sebaka sa go šogana le ditlhohlo tša ditšhelete le tirišo.Kaonafatšo ye nngwe ye bohlokwa ke go hlongwa ga Taolo ya Maemakepe a Setšhaba bjalo ka tlaleletšo ya go ikema ya Transnet.Se se karolo ya bohlokwa ya peakanyo ye kgolo ya Transet ya go mpshafatša infrastraktšha ya go rwala dithoto. Transnet e nyaka go beeletša R100 bilione mo mengwageng ye mehlano ka go kaonafatša infrastraktšha mo mafelong ka moka a maemakepe. Se se tla dira gore maemakepe a rena a šome gabotse le dikišontle tša rena di be le mohola, gomme se se tla hola ekonomi ka moka. Se se tla hola bareki ka go ba fokoletša ditefišo ge ba reka dithoto mo nakong ye e tlago. Se se tla hola baišantle ba rena ka ge se tla ba thuša gore ba kgone go rekišetša mebaraka ye megolo lefaseng.Ge kišontle ya rena e gola, ekonomi ya rena le yona e tla gola ya hlola mešomo ye mentši. Maemakepe a bo kgoni a mantši a tla dira gore ekonomi ka moka e šome gabotse – gomme ge bontši bja maemakepe bo oketšega, go tla hlolega mešomo mo maemakepeng ka bowona.Go hlola Taolo ya Maemakepe a Setšhaba bjalo ka tlaleletšo ya Transnet ka boto ya yona, gare ga tše dingwe, e ra gore matlotlo ao a dirilwego ke maemakepe a ka šomišwago go fetoša didirišwa tša kgale le go mpshafatša le go katološa maemakepe a rena, e lego mošomo wo o ditelegile ka sebaka sa go feta mengwaga ye lesome.Gare ga tše dingwe, di mpshafatšo tše di tla hlo hleletša legoro la praebete go dira dipeeletšo tše dintši go infrastraktšha ya ekonomi ya naga. Batho ba bangwe ba tšweleditše matshwenyego a gore se se tla tšeela mmušo maatla goba sa fokotša mohola wa di-SOE. Gabotse, se ga se nnete.Dimphsafatšo tše di tla kgo nthiša gore ge infrastraktšha ye e beakantšwego e dula ka polokego ka diatleng tša mmušo, di-SOE tša rena di tla šoma ka bokgoni gomme diintasteri tšeo di di thekgago di tla kgona go phadišana ka katlego kudu. Go no swana, dimpshafatšo tše di bohlo kwa go kgonthiša gore di-SOE di phethagatša ditaolelo tša tšona tša kaonafatšo ya go phatlalala go thekga badudi ka moka le ekonomi.Dipholisi tša rena le bjale di sa re di-SOE di swanetše go kgatha tema ye bohlokwa go thekga kgolo ya ekonomi ya rena. Mošomo wa rena ke go di bea motheong wa go kwagala, gore di kgone go šomela bengdišere ba tšona ba bohlokwa – e lego batho ba Afrika Borwa.
