Bafsa ba bohlokwa kudu go rena

vukuzenzele unnamed

Ka la 16 Phupu 1976, bafsa ba Soweto le ba ka dikarolong tše dingwe tša naga ba ile ba ikemela kgahlanong le tlhokego ya tekatekano ye e bego e bakwa ke seo se bitšwago Thuto ya Bathobaso  (Bantu Education).
Ka letšatši leo le ka matšatši ao a latetšego, batho ba bantši ba ile ba lahlegelwa ke maphelo. Ba ile ba bo lawa ke mmušo wo mošoro wo o bego sa kgathalelego maphelo a bathobaso le go se nagana selo ge o thuntšha bana ba sekolo bao ba bego ba se ba itlhama ba bego ba apere yunifomo.Ditiragalo tše di ile tša maatlafatša maikutlo a bodi tšhabatšhaba kgahlanong le mmušo wa kgethologanyo le go tsenya letsogo go tšwela pele go ntwa kgahlanong le kgethologanyo.Bafsa ga ba thome go eta pele megwanto ya setšhaba, go thoma ka megwanto ya go lwantšha bobušanoši ka  Latin America ka mengwa geng ya bo 1950, le ka me gwanto ya go ralala le Afrika ka bophara ka mengwa geng ya bo 1960.Histori ka go tshephagala e bega seabe seo se kgathi lwego ke moloko wa bafsa ba 1976 go lesolo la baithuti la boditšhabatšhaba le ntlha kemo ya lona kgahlanong le kgatelelo le tlhokego ya toka.Tiragalo ye e sego ya ka ya bonwa yeo e diregilego mengwaga ye 45 ye e fetilego e tšwela pele go ketelwa go ralala le Afrika le lefaseng ka bophara.Ka fao go tloga go kweša bohloko ge tsebo ya ditiragalo tša la 16 Phupu di hwelela go bafsa ba maAfrika Borwa. Se se tloga se le ka tsela yeo gareng ga bao ba bitšwago Moloko wa Z, goba bafsa bao ba belegwego magareng ga  ngwaga wa 1997 le 2015.Dinyakišišo tša Maikutlo ka ga MaAfrika Borwa tša 2019/2020 tšeo di phatlaladitšwego ke Lekgotla la  Dinyakišišo ka ga Dithu tamahlale tša Batho di hweditše gore palo ye e lego kgauswi le 40% ya Moloko wa Z ga se ya kwa ka ga ditiragalo tša histori tša la 16 Phupu. Persente ya go lekana le ye e kwele ka ga yona eupša e tseba gannyane goba ga e tsebe selo ka ga yona.Le ge go le bjale, dinyakišišo di hweditše gape gore bafsa ba moloko wo ba lokologile go ithuta ka ga ditiragalo tša historing tše bohlokwa ebile ba dumela go bohlokwa bja tšona bjo bo tšwelago pele.Re swanetše go dira tše ntši bjalo ka naga go netefatša gore molaetša wa 1976 o fetišwa ka botshephegi.A ke maikarabelo mmogo a mmušo, dikolo, dihlongwa tša thuto ya godingwana, batswadi, malapa, baopedi, badiragatši, le batho ka moka setšhabeng.Moloko wo o belegwego ka morago ga kgethologanyo o feleleditše o hweditše naga yeo e nago le Molaotheo wa temokrasi le fao ditokologo tše bohlokwa di šireleditšwego.Dibaka tšeo bafsa ba bathobaso ba nago le tšona lehono bobedi di fapana kudu ebile di kaonafaditšwe kudu.Go dira gore kanegelo ya la 16 Phupu e phele ke segopotšo go moloko wa lehono ka ga ditšhitelego tše kgolo tšeo di dirilwego go hwetša tokologo ya bona.Letšatši la Bafsa ke segopotšo sa maatla a magolo le tšhoganetšo ya gore bafsa ba swanetše go itirela bokamoso bjo bokaone.Mathata a bafsa ka Afrika Borwa ke a mantši lehono. Bafsa ba tšwetše pele go eta pele ntwa ya go lwela ditokelo tša bona, ba ka be ba lwela thuto ya bona goba ba le kgahlanong le ditiro tša go se nyakege setšhabeng tša go swana le dikgaruru tša bong.Lehono se segolo seo bafsa ba se lwelago ke tlhokego ya mešomo, yeo e mpefetšego kudu ka fase ga seemo sa leuba la COVID-19.Go hlomela bafsa dibaka tše ntši, le go fihlelela dibaka tše, ke selo seo mmušo o se beilego pele kudu.Se sengwe le se sengwe seo re se dirago bjalo ka mmušo se tsenya letsogo go kaonafatšeng maphelo a bafsa. Go lwantšhaba le tlhokego ya mešomo go bafsa go nyaka gore re akgofiše kgolo ya ekonomi, kudukudu ka makaleng ao a nyakago bašomi ba bantši, le go aga bokgoni bja mmušo gore o kgone go phethagatša mošomo wa ona wa tlhabollo.Re tšwetša pele lenaneo le ka go diriša ditsenogare tšeo di nepišitšwego. Tšona di akaretša Tlhohleletšo ya Tlhomo ya mešomo ka Mopresidente, yeo e fanego ka dibaka tša mešomo le thekgo ya go iphediša ga bafsa ba bantši.Re tsebagaditše semmušo mehutahuta ya magato a tlaleletšo a go hloma dibaka tša mešomo, a go maatlafatša tlhabollo ya mabokgoni, a go thekga bafsa bao ba hlomago dikgwebo le go kgontšha go kgatha tema ka botlalo ga bafsa ka ekonoming.Se se akaretšwa go hlongwaga Netweke ya Bosetšha ba ya Taolo ya Dibaka, ya Bafsa ba Afrika Borwa, go dira gore go be Bonolo gore bafsa ba bone le go fihlelela dibaka le go hwetša thekgo ye e bonagalago gore ba hwetša dibaka tša go tsena ka mmarakeng wa bašomi.Tšona di gareng ga dilo tšeo di beilwego pele ke Tsenogare ya Mopresidente ya Tlhomo ya Mešomo ya Bafsa ya Mopresiudente, yeo e tsebagaditšwego dibeke pele ga ge re tsena go kiletšo ya mesepelo ngwageng wo o fetilego yeo bjale mo leba keng le e tsenego go phetha gatšo ka botlalo.Tsenogare ya Mipreside nte ya Tlhomo ya Mešomo ya Bafsa e hlomilwe go kwešišo ya gore go raro lla mathata a tlhokego ya mešomo ka bafsa e nya kago gore go be le mona gano wa maithomelo le tirišano ye e tiilego go ralala le setšhaba.Maikemišetšo a yona mafelelong ke go mekgwa ye e šomago, e ka ba ka tlhabo llong ya mabokgoni goba ka go melawana ye e šomago ya mmaraka wa bašomi, le go di beakanya gore di fihlelele batho ba bantši ka fao go kgonagalago.Se bohlokwa kudu ke gore, e lemoga gore bafsa ba swanetše go ba bohlokwa go matsapa a mangwe le a mangwe a go thekgalenaneo la tlhomo ya mešomo ya ba-fsa. Bafsa ke thoto ya rena ye bohlokwa, le sebetša sa rena se segolo mo ntweng ye.Re reta kgotlelelo ya mofsa yo mongwe le yo mongwe yo a kgathago tema ya gagwe go aga le go hlabolla naga ye.
Bafsa ba rena ba ithaopa ka ditšhabeng tša rena, ba aga naga ya rena ka go diriša Tlhohleletšo ya Tlhomo ya mešomo ka Mopresidente, ba itirela dikgwebo tša bona le go ithuta gore ba be ba bakaone bophelong.Ke bafsa bao ba itirelago bokamoso bja bona gomme ba dira seo ba na le ba malapa  a bona.Re reta bafsa bao ba tšwe lago pele go kaonafatša maphelo a bona. Bafsa ba kgatha tema ya bona; ba hloka mmušo, le ka nnete setšhaba ka moka, gore se kgatha tema ya sona.Naga ya rena e mo see mong se boima kudu, eupša re šoma letšatši le lengwe le le lengwe go katološa  dikholofelo tša rena.Re bona go tšwelela ga kgolo ya ekonomi, gomme re na le boitshepo bja gore se se tla tliša dibaka tše kaone go bohle. Mošomo wa rena ke go netefatša gore bafsa ba ikemišeditše ebile ba kgona go fihlelela dibaka tše, le go itlhamela dibaka tša bona.