Ditoro di fetoga nnete go Setšhaba sa Tafelkop

Vukuzenzele unnamed

Sehlopha sa balemi ba bathobaso go la Tafelkop kua Groblersdal, Limpopo, ka boikgantšho ke beng ba diekere tše 189 tša naga, yeo ba bego ba ntše ba e lema mengwaga ye 25 ye e fetilego.
Balemi ba 30 ba ba amogetše dithaetlelediti tša naga go tšwa go Mopresidente Cyril Ramaphosa ka morago ga gore Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba le Mananeokgo-parara e e fetolele go ba ya kaboleswa ya naga.Naga ye e na le boleng bja ka godimo ga R25.5 milione eupša e neetšwe balemi ba mahala.“Le ke letšatši le legolo ka nnete go setšhaba sa Ta-felkop, go batho ba Limpopo le Afrika Borwa ka bophara.“Lehono re hlatsela go phethagatšwa ga toro ya setšhaba. Ke toro yeo setšha-ba se se feditšego mengwaga ye 25 ya go feta se e lwela gore e phethege,” go boletše Mopresidente moletlong wa neelano.Balemi ba lemile ka katlego ditšweletšwa tša go fapana tša temo godimo ga naga ye go tloga ka 1996.Ba ipopile sehlopha ka bo1990 gore ba ngwadišwe bjalo ka balemi ba kgwebo ka fase ga leina la Tafelkop Farmers Association gomme ba thoma go boledišana le mmušo.Ka 2000, Kgoro ya Temo ya Bosetšhaba ya nako yeo e tsenetše dikwano tša khirišo le Tafelkop Farmers Asso-ciation go ya ka Lenaneo la  Tlhabollo ya temo la Ka-boleswa ya Naga. Ka 2009, Kgoro ya Temo ya maloba ya Limpopo e šišintše go Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba gore naga e fetišetšwe go balemi.Dithaetlelediti di ngwadišitšwe ka maina a balemi mathomong a ngwaga wo.Naga ka se sebaka e šomi-šwa go lema motšoko, leoko-di le merogo le dienywa.Malapa a 32 a iphediša ka naga ye le mediro ya temo, e lego seo se hloletšego bašomi ba 128 mešomo ya sammaruri le bašomi ba 320 mešomo ya nakwana.
Toka go setšhabaMopresidente o rile setšhaba se kgotleletše mathata a mantši mengwaga ye ka moka gomme “dithaetlelediti di tliša toka go setšhaba se se amogilwego”.“Ga se re lebale magato a go amogwa, go utswetšwa naga le go khudušwa ka kgape-letšo ao badudi ba setšhaba se le ditšhaba tše ntši go kgabaganya naga ba kilego ba itemogela ona.“Ge re sa lebale bohwa bjo thata bja temo mo Limpopo, fao badudi ba polasa ba bego ba gapeletšwa go ba bahiri ba go šomela polasa nageng ya borakgolokhukhu ba bona, ebile ba sa dumelelwe go ba beng ba naga gore ba fepe malapa a bona goba go fudiša diphoofolo tša bona.”O tlaleleditše ka gore bašomi ba bathobaso ba dipolasa ba be ba šomišwa gampe le go tlaišwa mo profenseng ye, yeo e bego e bitšwa Northern Transvaal mo malobeng.“Re gopola gape gore mmušo wa kgethollo o thekgile bjang balemi ba batho-bašweu ka didirišwa, thekgo ya setegeniki le phihlelelo ya sekoloto gore ba kgone go aga dikgwebo tša bona, eupša balemi ba bathobaso ba go iphediša ba be ba goga boima gore ba atlege.”Go fetola intasteri ya temoMopresidente o rile go fetišetša naga go hlohleletša kholofelo gobane go laetša gore ka thekgo ya maleba le menyetla, intasteri ya temo e ka fetolelwa go hola naga.“Re keteka kgatelopele ya rena, gobane letšatši le letšatši Lenaneo la rena la Peakanyoleswa ya Naga le a matlafala.“Go fihla ga bjale, mmušo o abileleswa diekere tša go feta tše dimilione tše hlano tša naga, go palomoka ya dipolasa tša go balelwa go tše 5 500, go baholegi ba ka godimo ga 300 000.”Go fihla ga bjalo, tshepetšo ya pušetšo ya naga e hotše bakgopedi ba naga ba go feta dimilione tše pedi gape e feleleditše ka phetišetšo ya diekere tša go balelwa go  2.7 milione.“Peakanyoleswa ya naga ga e a lebelela fela kgahlego ya go phošolla tša maloba, go tliša toka le go dira gore setšhaba se phedišane.E lebeletše gape le tlhabollo ya ikonomi. Temo le lekala la temo di swanetše ebile di a gapeletšega go fetola diikonomi tša selegae,” go boletše Mopresidente Rama-phosa.Mmušo o beakanya go hloma etšentshi ya naga le peakanyoleswa ya temo go akgofiša peakanyoleswa ya naga.“Re lebeledišiša gore di-pholisi tša kgale di be di šoma bjang. Re ya go šogana le taba ye ya peakanyoleswa ya naga ka pelapela.”Go lokiša diphošo tša kgaleMopresidente o rile mmušo o šoma ka thata go phošolla seo se kilego sa phošagala nakong ya kgethollo le go phošolla diphošo tšeo di di-rilwego go tloga mathomong a temokrasi.“Re dira se go hlompha bao ba phetšego le rena; bao ba kilego ba dula mo.”Peakanyoleswa ya naga e bohlokwa mo go direng gore naga e be le dijo tše di lekane-go, mo go ageng ikonomi ya go akaretša batho ka moka, le mo go ageleng Maafrika Borwa ka moka bokamoso bjo bokaone, go tlaleleditše Mopresidente.O hlohleleditše balemi ba Tafelkop go šomiša naga ka bohlale le gore ba e šomiše ka tsela yeo e tla holago setšhaba sa bona.“Go nna, lehono e bile letšatši le le kaonekaone mošomong; go tla mo ka nama go tla go bona ditšweletšwa tša lena.“Ga ke na pelaelo ya gore ka boineelo le maatla a bohle ba ba amegago, protšeke ye e tla tšwelapele go atlega,” o boletše.Modulasetulo wa Tafelkop Farmers Association Jerry Sefoloshe o lebogile mmušo ge o kgontšhitše balemi go ba bengnaga ye ba e šometšego mengwagasome ya go feta.Mopresidente Cyril Ramaphosa o na le balemi ba go tšwa Tafelkop, Limpopo, bao malobanyana ba amogetšego dithaetlelediti tša naga ye ba e lemago.