Afrika Borwa e phegelela go phethagatša pono 

Vukuzenzele unnamed

Mengwaga ye 60 ya go feta, ka la 31 Mopitlo 1961, Afrika Borwa ya kgethollo e bile Repa bliki, ya kgaola kamano ya yona le Mmušo wa Britain.
Mola 'republiki' ka kaka-retšo e hlaloswago bjalo ka pušo yeo ka gare ga yona maatla a mantši a swerwego ke batho le baemedi ba bona bao ba kgethilwego, ka Afri-ka Borwa go be go se bjalo.Molaotheo wa repabliki ya kgethollo o be o botegela Modimo, “yoo a kgobokeditšego borakgolokhukhu ba bona go tšwa dinageng tše ntši wa ba fa naga ye bjalo ka ya bona ba le tee”.E be e le Molaotheo woo o ngwadilwego ke ba merafe ye mennyane le go ingwale-la ona, gomme o šomišitše tumelo go thekga pušo e šoro.Molaotheo wo o be o hlaloša tshepedišo ya mmušo, o bole-la gore ke bathobašweu fela bao ba nago le maswanedi a go bouta le go ba baemedi ba setšhaba. Molaotheong wo go be go se na Molao wa Ditokelo.Bontši bja badudi ba naga dihlokwa tša bona di be di sa tšeelwe hlogong bjalo ka ge di beilwe fase go ya mafelelong a mabakatheo a 121 a Molaotheo wo, ka gare ga karolo ya go bitšwa ‘Tshepedišo ya Merero ya Bathobaso, bjalobjalo.’Mo molaetšeng wa go gašwa thelebišeneng, Tonakgo-lo HF Verwoerd o rile: “Re nyaka tlhabollo ya go nanya ya morafe wo mongwe le wo mongwe wa rena go ya lehlakoreng le itšeng. Mo tabeng ye, thušo yeo re e hlokago ke ya go bušwa ke mothomošweu.”“Re thaba kudu go ba setšhaba se se kopanego,” o begetše lefase bjalo.Eupša nnete e be e le gore ga re setšhaba se se kopanego.Re be re le badudi ba naga yeo ditokelo tša batho ba bangwe, khumo le bophelo bja bona di lego matsogong a morafe wo mongwe.Mengwagasome ye mebe-di, Molao wa Molaotheo wa Repabliki wa Afrika Borwa wa 1961 e be e le tokomane ya semolao ya kgatelelo ya setšhaba sa Afrika Borwa sa go batamela 90%. Segopotšo se sa go se thabiše se diregile ka kgwedi ye tee le ye re ketekilego segopotšo sa bo25 sa kamogelo ka Lekgotla la Molao la Molaotheo wa rena wo moswa wa temokra-si, woo e bilego bohlatse bja nnete bja setšhaba sa nnete se se kopanego.Bjale re na le molao wo motee wa setšhaba se setee.Mmogo, re ikgethetše mokgwa wa mmušo woo o fago tlhalošo ya nnete go kgopolo ya Repabliki.Re boletše gore ka gare ga Repabliki ya rena ya temokrasi, batho bohle ba a lekana pele ga molao ebile ba na le tokelo ya tšhireletšo ya go lekana le kholego ya molao.Lehono Afrika Borwa ke naga yeo tshepedišo ya toka e beilwego diatleng tša dikgorotsheko tšeo di ikemego le boahlodi bjoo bo laolwago fela ke Molaotheo. Re phela ka gare ga naga fao bohle ba nago le tokelo ya go ya dikgorotshekong go kgotso-fatša ditokelo tša bona.Re dula ka nageng yeo ditšhaba di kago tleima semolao naga yeo ba tlošitšwe-go go yona ka kgapeletšo, le fao batho goba malapa a šireleditšwego kgahlanong le khudušo ye e sego ya semolao go tšwa magaeng a bona.Re dula ka nageng yeo bohle ba dumeletšwego go phethagatša ka tokologo setšo sa bona. Ke naga yeo mang le mang a nago le toke-lo ya go ipelaetša ka tokologo mererong ya mekgatlo ya lea-go, ya sepolitiki le mererong ye mengwe ka nageng.Tokelo ya Molaotheo wa rena e theilwe godimo ga mmušo wo o nago le mai-karabelo, fao Boetapele bja Mmušo bo ikarabelago bahlankeding ba Palamente e lego bona kemedi yeo e kgethilwego ke batho go ba emela ka Palamenteng.Ke naga yeo molao o šoma-go ka go lekana go badudi ba bangwe le ba bangwe. Bjale re na le mmušo wa batho, wo o šomelago batho, wo gape o bušwago ke batho.Ge pušo ya kgethollo e be e bontšha ka makoko mo-laotheo wa yona wa semorafe lefaseng ka moka mengwaga ye 60 ya go feta, e be e nagana gore e tla kgotlelela. Ka gare ga lengwalo la go ya go Verwoerd le le sego la fetolwa kgwedi pele ga ge repabliki e hlongwa, Nelson Mandela o be a tiišetša kgano ya mokgatlo wa tokologo ya gore ga ba nyake go ba le Repabliki yeo e bušwago feela ke bathobašweu. O rile ga go na Molaotheo goba mohuta wa mmušo wo o kwanelwago ka ntle ga go kgathatema ga batho ba Maa-frika wo o tla retwago gore o na le botho.Go bile fela bjalo, ga go na mokgwa woo o šitišago di-tokelo tša batho woo o kago kgotlelelwa. Le ge e le gore e bile mengwagasome ya ka godimo ga ye meraro pele dinyakwa tša mokgatlo wa tokologo di fihlelelwa, mafe-lelong re fihleletše tokologo ya rena.Ge re lahlela Molaotheo wa kgethollo ka ditlakaleng tša histori, re ineetše go Molaotheo wo moswa le go maitshwaro a maswa. Ge ke be ke eme ka lefoko Lekgotla la Molaotheo mengwaga ye 25 ya go feta, ke rile Molaotheo wa rena o swanetše go se be mantšu fela ao a ngwadilwego pampiring; eupša o swanetše go ba kgonthe maphelong a setšhaba sa rena.Ntle le gore re dire bjalo, tokomane ye ya kgatelopele le khuetšo ye kgolo e tla dirwa gore e se sa ba ya maleba le mohola.Re tšere sephetho kgale gore re nyaka go ba setšhaba sa mohuta mang. Ke setšhaba seo se hlomilwego ka gare ga seriti sa batho, tekano, tokologo le go se kgetholle.Lebaka la kotara ya ngwagakgolo re be re šoma go aga setšhaba se se bjalo.Re dirile kgatelopele ye e sa ganetšegego, eupša re sa ntše re na le ditlhohlo tše ntši ebile go sa ntše go na le mošomo wo montši wo o swanetšego go dirwa.Ge re keteka segopotšo sa kamogelo ya Molaotheo wa rena wa temokrasi, a re gopoleng gore re tšwa kgole bjang fao re bego re le ka fase ga mmušo wa semorafe, wa tirišompe, wo o re amogile-go dithoto le dinaga le wo o kilego wa re bea ka fase ga kgatello. Gape a re gopoleng gore go mo magetleng a rena go dira gore pono ye e lego ka gare ga Molaotheo wa rena e be ya nnete.Gore re be setšhaba seo se kopanego ka nnete, re swane-la go kgonthiša gore Maafrika Borwa ka moka ba kgona go šomisa ditokelo tša bona tša molaotheo ka tokologo.