Go kgoga motšoko kudu go ka go bakela malwetši

Kgaogelo Letsebe 

GO KETEKA  keteka Letšatši la go Tlogela go Kgoga Motšoko la Lefase ka la 31 Mopitlo, Vuk’uzenzele  e boledišana le motho yo a bego a kgoga motšoko kudu gomme bjale a o tlogetšego gore o kgonne bjang.
Katlego Makhanda go tšwa Moile tswane ka Leboa Bodikela o tseba gabotse  kudu gore go boima  bjang go tlogela go kgoga motšoko. Go fihla ge a tlogela go kgoga motšoko mengwaga ye mene ye e fetilego, Makhanda, wa mengwaga ye 28, o be a kgoga disekerete tše 30 ka letšatši.
O thomile go kgoga ge a be a na le mengwaga ye 18 ka lebaka la mogofe wa dithaka.
“Ke be ke se na kgahlego ya go kgoga – go kgoga ga se gwa nkgoketša go fihla ge ke le ka go mphato wa marematlou fao sehlopha sa bašemane bao ke bego ke fela ke dula le bona ba thoma go ntshola gore nna ga se ka hlalefa ka ge ke sa kgoge.” Makhanda o thomile ka go kgoga sekerete se tee goba tše pedi ka letšatši, eupša se se ile sa oketšega ge nako e dutše e sepela.“Ka morago ga marema tlou, ke ile ka ya yunibesithi gomme ka ge moo e le ga mme ga a mpone, ke be ke nwa bjala kudu. Se se ile sa oketša kelo ya ka ya go kgoga.” Ka 2017, Makhanda o ile a babja gomme o ile a romelwa sepetlele. O ile a phekolwa gore o na le bolwetši bja swikiri bja type 2  gomme mo dibekeng tše ntši o be a se na maatla go ka tsoga mpeteng.
“Ngaka e be e tiišitše ge e be e mpolella gore bolwetši bja ka bo ka se fole ge nka tšwela pele go kgoga. Gomme se se ile sa ntiiša matla a gore ke tšea sephetho sa go tlogela go kgoga sa ruri.”Ngaka Midah Maluleke go tšwa ka Mpumalanga o bolela gore go kgoga go kotsi go ditho tše dintši tša mmele.
“Malwetši a go swana le kankere, bolwetši bja pelo, seterouku, bolwetši bja ma swafo, bolwetši bja swikiri le bolwetši bja mafahla bja go thibela khemo bjo bo sa folego bo ka bakwa ke go kgoga.
“Dinyakišišo di laetša gore batho bao ba kgogago ba na le kgonagalo kudu ya 30% go fihla go 40% ya gore ba ka ba le bolwetši bja swikiri bja type 2 go feta bao ba sa kgogego.
Go kgoga gape go dira gore go be boima go alafa bolwetši bjo,” a realo.Dikeletšo mabapi le go tlogela go kgogaMokgatlo wa Kankere wa  Afrika Borwa (CANSA) o fana ka dikeletšo tše di late lago ge e le gore o leka go tlogela go kgoga:  Tšea sephetho mabapi le letšatšikgwedi leo o ka thomago go tlo gela go kgoga ka lona gomme o dire seo.
  Lahla se sengwe le se sengwe seo se go gopotšago ka go kgoga. 0Se se akaretša mapaka na a disekerete, ditherei tša molora wa sekerete, dilaetara tša metšoko.
  Enwa meetse a mantši – a tla thuša go ntšha nikhotine mmeleng wa gago.
  Tsebiša ba lapa la gago le bagwera gore o leka go tlogela go kgoga gore ba kgone go go thekga.
  O ka itemogela go dikologa, go opša ke hlogo goba go gohlola ge o šetše o tlogetše go kgoga. Se se tlwaelegile gomme o tla ba kaone ka morago ga letšatši goba a mabedi gomme se se tla tloga mo matšatšing a sa fetego a 14.
Makhanda o bolela gore leeto la gagwe la go tlogela go kgoga ga se la ba bonolo, eupša o ikgafile go se kgoge motšoko.
“Kliniki ya kgauswi le mo ke dulago le bašomi ba yona ba mphile thekgo le tshedimošo ka ga bohlokwa bja go phela bophelo bja go se kgoge motšoko. Matho mong, monkgo wa sekerete o be o nkgoketša, eupša mo lebakeng le ke o tlwaetše,” a tlaleletša ka go realo. 

