Bogaši bjo bo tiilego bo bohlokwa le go feta le peleng

vukuzenzele unnamed

Re dula ka nageng yeo e lego gore ga se fela bagaši ba di taba eupša le gape leloko lefe goba lefe la setšhaba leo le kgonago go tšweletša maikutlo a lona, dikgopo lo le gape go se kgotsofale ga gagwe ka tokologo ka ntle le go tšhoga gore o tla tšhošetšwa.
Re tšwa kgole go matšatši ao ditšhupetšo tšeo di bego di dirwa ke badiragatši di bego di fetolwa ka dikiletšo, fao go bega ditaba ka tsi nkelo ka bagaši go bego go tsenya bagaši kotsing ya go golegwa goba go tswalelwa ga dikgatišo tša bona.
Mo nakong ye e sa tšwago go feta, mokgatlo wa Babegi ba Ditaba bao ba Hlokago Mollwane o gatišitše Se ngwalwa sa Dipalopalo sa Tokologo ya Bogaši Lefaseng sa 2021, e lego seo se elago seemo sa bolokologi bja tša kgašo go ralala le lefase ka bophara.
Ka kakaretšo, go hweditšwe gore go bile le go theogela fase ga phihlelelo ya setšhaba go tshedimošo le koketšego ya mapheko go kakaretšo ya ditaba ka dinageng tše mmalwa.
Pego ye e boletše gore bogaši bja ditaba bo “thibetšwe ka botlaloi goba bo šitišwa kudu” ka dinageng tše 73 gomme bo “gateletšwe” ka go tše dingwe tše 59.
Seo se hlobago boroko ke gore tokologo ya bogaši e phuhlame ka fase ga seemo sa leuba la COVID-19 , fao e lego gore dikiletšo tša mehutahuta tšeo di hlomilwego di ilego tša bonala di šomišwa go thibela ditiragalo tša bogaši ka mafelong a mmalwa.
Ka mo go pego ya mora gorago, Afrika Borwa e bile maemong a bo 32 go dinaga tše 180. Pego ye e hlaloša seemo sa tokologo ya bogaši ka Afrika Borwa bjalo ka bjo bo “tiišeleditšwego gomme bo le kotsing”.
E hlaloša gore le ge Mo laotheo wa Afrika Borwa o šireletša tokologo ebile re na le setlwaedi seo se tiilego sa bogaši bja dinyakišišo, mapheko a mmalwa a sa šitiša bagaši go dira mešomo ya bona.
Se se akaretša magato a semolao ao a tšewago kga hlanong le go tšea diswantšho Mafelong a Bohlokwa a Bosetšhaba goba go bega ka ga merero ye e amanago le bohlodi bja tšhireletšego ya mmušo.
Pego e lemoga gape gore go bile le tlhatlogo ya ditšhošetšo tša bagaši ba ditaba kudukudu ba basadi go kgašo ya setšhaba ka 2020.
Tšhošetšo ya mohuta woo ga e amogelege le gatee, ebile e tloga e le kotsi kudu ge e lebišwa go bagaši ba ditaba ba basadi gomme e fela e sepela mmogo le ditšhošetšo tša dikgaruru tša thobalano.
Ye ke taba ye e hlobago boroko kudu gomme e ka se dumelelwe.
Go sa le bjalo, re ikgantšha kudu go tseba gore re na le bogaši bja tokologo bjo bo tii lego bjo bo kgonago go bega ditaba ka ntle le letšhogo goba go ratwa ke bao ba lego maemong a bolaodi, bjo bo kgonago go gaša ditaba tšeo di gogilego šedi tša nakong ya rena, le go fa setšhaba tshedimošo ye e nepagetšego, ya go se tšeye lehlakore.
Ka nakong yeo re šomago mmogo go aga ekonomi ya rena le setšhaba sa rena ka kgabagareng ya seemo sa le uba la coronavirus , bogaši bjo bo tiilego bo sa le bohlokwa le go feta le peleng.
Bogaši bja ka Afrika Borwa bo ralokile tema ye bohlokwa go utolla tše ntši tšeo re di tsebago mabapi le bogolo bja mannete bja go gogwa ga mmušo ka nko ka batho bao ba itirelago ba nnoši, ba go ba le bomenetša gammogo le dikhamphani tša bona.
Ba kgonne go tšwetša pele bogaši bja bona bja ditaba le ge ba be ba tšhošetšwa, ba botšwa ditaba tša maaka le go hlaselwa.
Bomenetša ga se fela tlhohlo yeo re lebanego le yona bjalo ka naga. Maphelo a ka me hla a maAfrika Borwa a sa amilwe ke bohloki, tlhokego ya tekatekano le tlhokego ya tlhabollo, kabo ya ditirelo ye e fokolago le tlhokego ya phihlelelo go menyetla.
Ge e le gore bogaši bo tla dula go phethagatša mai karabelo a bjona ka nnete go thekga temokrasi, bagaši ba rena ba ditaba ba swanetše go tšwela pele go bega ditaba tšeo di gogilego šedi ka ntle le letšhogo le go ratwa.
Kakaretšo ya bona ya ditaba ye e tšwelago pele e swanetše go akaretša di kgaruru tša bong, bosenyi ka ditšhabeng tša rena le bofokodi bja setšhabeng bja go swana le tšhomišobošaedi ya diokobatši.
Bogaši bja rena bo swanetše go fa ka tshedimošo ye e nepagetšego le yeo e sa tšeego lehlakore, ka go kgontšha setšhaba go tšea diphetho se na le tshedimošo, gore se fihlelele dibaka le go kaonafatša maphelo a sona.
Ba swanetše go tšwela pele go tšweletša bogaši bja ditaba bjo bo putlago ditaba tšeo di gogilego šedi le tšeo di lego ka mathomong a dikuranta eupša le bjo bo tsenyago le tsogo go hlabolleng ga batho.
Ba swanetše go bega bobedi ditaba tše botse le tše di sego tša loka, kgatelopele ye re bilego le yona le dtlhohlo tše re lebanego le tšona.
Seriti ke selo se bohlokwa go tšwetša pele botshephegi magareng ga bagaši ba ditaba le setšhaba.
Ge bagaši ba ditaba ba dumela go šomišwa goba gore dintlo tša bona tša bogaši di šomišwa go lwa dintwa tša dipolotiki goba go hwetša dintlha legatong la dikgahlego tša bona, seriti sa bona se theogela fase.
Ge bagaši ba ditaba ba phatlalatša ditaba tšeo di sego tša nepagala goba tšeo ba tsebago gore ke maaka, setšhaba se lahlegelwa ke tshepo go bona.
Ke kgahlegong ye kaone ya bohle bao ba ratago naga ye le go duma gore e atlege gore bogaši bo thekgwe, le gore bo se ke bja šitišwa mošomong wa bjona.
Bjalo ka setšhaba, a re tšweleng pele go šoma mmo go go šireletša tokologo ya bogaši bja ka nageng ya rena re na le maikemišetšo. Bo hweditšwe gaboima gomme ka ntle le bjona, re ka se holo fele gore re tla atlega.