Boemakepe bja Durban bo hlola dibaka tše dintšhi tša  go thiba letšatši ka Afrika Borwa

vukuzenzele unnamed

Kgauswanyane, ke etetše Boemakepe bja Durban go  iponela ka bonna mošomo wo o dirilwego go dira gore boemakepe bo kgone go šoma gabotse gape bo be le mohola.
Ka morago ga go bolela le bolaodibogolo bja Transnet, ke sepetše le boemakepe ka seketswana sa teko, seo gantši se šomišwago go hlahla dikepe tše dikgolo mo tseleng ya ma tseno go ya go boemong.
Go bona mošomo wa boema kepe o le ka meetseng, motho o gopotšwa bogolo bja mošomo wo le ka fao o raraganego ka gona.
Ge boemakepe bo sa šome gabotse, ekonomi ka moka e a amega, go tloga go barekantle le baišantle go ya go bareki.
Ka go le lengwe, ge boemake pe bo šoma gabotse bo ka dira gore ekonomi e gole gomme bja dira gore naga ya rena e be sebaka sa selete le kontinente.
Ge ke etetše Durban ka Diphalane 2019, borakgwebo ba bantši ba gae le bašomiši ba boemakepe ba tšweleditše matshwenyego go nna ka ga go šoma ga Boemakepe bja Durban.
Dikhamphani tša dikepe, kudu, di tšweleditše matshwe nyego ka ga pitlagano ya dilori le dinako tša go leta, go ditelega ga go fihla ga dikepe le dinako tša boemakepe, tlhokomelo ya go fokola ya didirišwa le ka kakaretšo tšweletšo ya fase ka boemakepeng.
Ge ke be ke etetše boemakepe bjo kgauswanyane ke be ke eya go lekola ge e le gore maikgafo ao a dirilwego go matshwe nyego a a phethagaditšwe.
Ka nnete go bile le tšwelopele ye kgolo mo ngwageng wa go feta ka go fetoša go šoma ga boemakepe, le ge go na le khuetšo ya COVID-19 .
Maitapišo a a šetše a bontšha dipoelo go tlhokomelo ye e kaonafetšego ya didirišwa,  pitlagano yeo e fokotšegilego, dinako tša go dira dilo tša lebe lo le tšhomišo ye e oketšegilego ya diporo go na le dinamela tša tseleng.
Le ge se e le tšwelopele ye bohlokwa, go sa na le mošomo wo montši woo o swanetšwego go dirwa go bea Durban mae mong a go ba boemakepe bja maemo a godimo le bjalo ka boemakepe bja hapo ya He misfere ya Borwa.
Mo mengwageng ya kgau swanyane, boemakepe bo tlogile maemong a bjona a go ba bja mathomo ka Afrika go ba bja boraro, ka morago ga  Tangier ka Morocco le Boema kepe bja Said ka Egepeta.
Dinako tša go fihla ga dilori e kaonafetše kudu. Gape, go tshepagala ga go šogana le morwalo go kaonafetše go ya go 80% gomme go lebile  go 95% go fihlelela maemo a boditšhabatšhaba. Dinako tša go leta ga dikepe di fokotšegile go magato a go makatša.
Dipalopalo tše di ka bo nala e le tša botsebi le go se kwešišagale, eupša di na le khuetšo ya thwii mo kgolong ya ekonomi le go ditefo tšeo re di lefago bjalo ka bareki.
Re dirile gore go kaonafatša go šoma gabotse ga maemake pe a rena e be selo se bohlokwa sa Operation Vulindlela go mme re nepišitše go ageng lefsa Transnet, yeo e lego ye nngwe ya dikgwebo tša mmušo tše bohlokwa.
Ba taolo ye mpsha ya  Transnet le dikarolo tša yona tša go šoma ba nepiša ka maikemišetšo a go fetoša go šoma ga boemakepe.
Ba taolo ba na le maano a go hlohleletša gape a go kgahliša a go atološa mafelo ka moka a mahlano a boemakepe.
Wona a akaretša go katološa tsela ya Maydown Wharf go dumelela dikepe tša sebjale bjale tše dikgolo go tsena ka boemakepeng, go tswalela Pier 1 le Pier 2 go hlola bokgoni bja tlaleletšo bja ditšhelo le kaonafatšo ya lefelo la setšhelo le lefsa ka Point Precinct.
Ka moka, katološo ya infrastraktšha mo boemake peng bjo e tla nyaka dipeeletšo tše dimpsha tša go dira  R100 bilione mo mengwageng ye mesome le ya go feta ye e tlago.
Se se tla fetoša boemakepe go felelela, ya katološa bokgo ni bja bjona bja go šogana le setšhelo go tloga go diyuniti tše  2.9 milione go ya go diyuniti tše  11 milione.
Maano a a go hlohleletša a tla nyaka gore lekala la praebete le kgathe tema ya go bonala le ya dipeeletšo.
Transnet, go akaretša Boema kepe bja Durban, ke thoto ye bohlokwa ya setšhaba yeo e lego ya batho ba Afrika Borwa.
Ditirišano le lekala la prae bete di bohlokwa go tliša peeletšo ye mpsha, theknolotši le bokgoni go tshepedišo ya boemakepe le go mpshafatša didirišwa le infrastraktšha.
Transnet e beakanya, mohla la, go kwalakwatša kgwebo moragonyana ngwaga wo go aga le go sepetša Lefelo la Boemakepe le lefsa. Se se tla tliša peeletšo ya praebete le go kaonafatša bokgoni bja go šogana le setšhelo.
Ka tshepetšo ya rena re kaonafatša ka go latelana bokgoni bja maemakepe a rena le diporo gomme ba utolla peeletšo ye kgolo ka infrastraktšha. Se se ka se fokotše fela ditshenyagelo le go kaonafatša bokgoni bja maemakepe a rena, eupša se tla hlola mešomo ye mefsa mo tshepetšong.
Ka bobedi dikaonafatšo tša tshepedišo le phetošo ya sebo pego, Boemakepe bja Durban bo tla boela maemong a bjona a go ba boemakepe bja go šoma gabotse go feta ka moka mo Afrika.
Bjalo ka ge e le karolo ya Leano la rena la Kagolefsa le Mpshafatšo ya Ekonomi, re tla tšwela pele go šoma ka maatla go oketša dipeeletšo mo infrastraktšheng le go fetoša intasteri ya rena ya manane.
Ge leeto la ka Durban le tlogetše selo se tee mona ganong wa ka, ke ka moo maAfrika Borwa ba kgonago go atlega diprotšekeng tše bohlokwa kudu le tše dikgolo.
Maikemišetšo a rena a swanetše go sepelelana le bo golo bja ditlhohlo tše re nago le tšona.
Ka tšwelopele yeo re e di rago mo Boemakepeng bja Durban, ka mabokgoni ao a matlafaditšwego le mabokgoni ao re nago le wona ka go Trans net, bjale re tseleng ya maleba.
Gomme re sepela ka lebelo go fihla moo re yago gona. 

