Leano la kgwebo ya dikgogo le kgola balemi ba naga

Vukuzenzele unnamed

INTASETERI YA AFRIKA BORWA ya dikgogo le mae e šoma gabotse gomme se ke ka lebaka la Leano la Maleba la Kgwebo ya Dikgogo.
Ge Beverly Mhla bane a tšea leeto la go ya lebenke leng go yo reka mae, obe a sa tsebe gore nako yeo a boelago gae kgopolo e tla be e tšweletše ya kgwebo ya gagwe ye e atlegilego.
“Ka letšatši le lengwe ke ile ka ya lebenkeleng go yo reka mae gomme ka hwetša mae a eja tšhelete ye ntši kudu gomme ka tšea sephetho sa go reka dikgogo tše 10 tša go bea mae gore re kgone go ikhweletša mae ka lapeng,” a realo.
Kgogo e bea lee ka morago ga diiri tše dingwe le tše dingwe tše 26, e lego seo se bego se bontšha gore Mhla bane a ka hwetša tekano ya mae a seswai goba senyane ka letšatši.
Morago ga dikgwedi tše pedi, o ile a thoma go rekišetša baagišane mae a.
Se se ile sa mo dira gore a fetoše karatšhe ya gagwe go ba ngwako wa dikgogo. Ka nako yeo gape o be a na le tšhengwana ya merogo ka serapaneng.
Mhlabane, yoo a ilego a šoma bjalo ka moetšineare, o be a na le toro ya go tlo gela mošomo go yo ithomela  kgwebo ya gagwe ya go rekiša le go rentiša madulo.
Ka 2014, nakwana morago ga go ikhweletša dikgogo, o ile a reka diheketara tše pedi tša naga kua Benoni, go la Gauteng, ka maikemišetšo a go aga madulo.
Le ga go le bjalo, leano la gagwe le ile la folotša ka gore naga yeo masepala o be o e beetše go tla go lengwa.
O ile a tšea sephetho sa go katološa kgwebo ya gagwe ye nnyane ya bolemi.
Tshepedišo ye teleleLega go le bjalo, tlhaelelo ya ditlabela tša motheo tše bjalo ka legora, ditanka tša meetse le motlagase e bolela gore o thomile fela go šomiša naga ye ka 2016.
Mosadi yo wa mengwaga ye 49 o gopola ka moo a bego a šomiša tshepedišo ya nyakišišo ya Google go dira dinyakišišo ka ga bolemi.
Go gata ga gagwe ga nnyane ga nnyane go mo tšwetše mohola gomme lehono ke mong wa polasa yeo a ikgantšhago ka yona ya Zapa Farm, kgwebo ya tša temo yeo e atlegilego.
O tšwetše pele a šomiša dihekerata tša gagwe tše pedi tša naga go oketša botšweletši bja gagwe bja mae le go lema sepenatšhe, kale, pherephere ye tala le di ditamati, tšeo a bego a di rekišetša badudi ba tiko logo, gore a kgone go lokela dithanele tše pedi gape tša merogo, a hlagolele diheke tara tša go ka ba bogolo bja heketara le seripa le go aga mengwako ya go beela mae ya go swara mae a 5 000 le a 2 000.
Polasa ye e rekišetša ditšweletšwa tša yona mafelo a bojelo a mane a Wimpy, Pick n Pay, lefelo la marobalo la Holiday Inn le mabenkejana a tikologo, gare ga a mangwe.
“Le ga go le bjalo, re na le tlhaelelo ya ditšweletšwa bjalo ka ge re na le mafelo a mantši ao re a rekišetšago go feta ditšweletšwa tšeo re kgonago go di tšweletša gomme ka lona lebaka leo, re reka mae a mangwe go batšweletši ba bangwe ba tikologo. Re na le tlhahlobo ya tutuetšo ya tikologo yeo e amogetšwego ya go beela mae a 120 000 gomme ka go realo re hloka ditlabela tša go katološa,” o realo.
Leano la Maleba la Kgwebo ya DikgogoMhlabane gore e be molemi yo a atlegileng o hweditše thušo. Ke yo mongwe wa balemi bao ba tšweletšego ka magetla ba holega go tšwa go Leano la Maleba la Kgwebo ya Dikgogo, leo le dirilwego ke mmušo le batšeakaloro ba intaseteri, go balwa le batšweletši ba dikgogo le mae, balemi, basegi ba nama ya kgogo le mae, bao ba ro melang dinageng tša ka ntle le bao ba romelang ka mono le mekgatlho ya bašomi.
Morago ga gore le sae nelwe ka 2019, leano le le ikemišeditše go hlola mešomo ka gare ga inta seteri ka go diriša bontši bja ditekanyo tšeo di tlago go tsebagatšwa mengwageng ye malwa yeo e tlago.
Leano le le dirile gore Mokgatlo wa Dikgwebo tša Dikgogo le Mae wa Afrika Borwa (ASAP) o lefele lae -sense ya Mhlabane ya go šomiša meetse le go mo abela tlhahlo botšweletšing bja mae.
Thekgo go balemiMolaodikakaretšo wa SAPA, Izaak Breitenbach o re inta seteri e beeleditše dimilione go thekga balemi ba batho baso le go godiša botšweletši bja nama ya kgogo le mae ka 5%. Ka dikgwedi tše 12 fela, dikonteraka tše 13 tša balemi ba bathobaso bao ba sa golago di ile tša hlongwa gomme gwa hlolega mešome ye 960.
“Intaseteri e beeleditše R780 milione go hlola me baraka ya dikonteraka tše 50 tša bathobaso bao ba golago le go dira gore bao ba rome lago nama ya kgogo ka ntle ga naga ba hlole mešomo nageng. Intaseteri e dirile gape le go lefelela balemi ba 19 ba bathobaso dithuto tša kgwebo bao ba lego lena neong la Kgoro ya Temo, Peakanyoleswa ya Naga le Tlhabollo ya Dinagamagae,” a realo.
Balemi ba 40 ba go ikema le bona ba filwe maele le tlhahlo ya go amana le tshepetšo ya dikgwebo tša botšweletši bja nama ya kgogo le mae.
“Intaseteri gape e na le lenaneo la balemi ba ba ingwadišitšego ba dikgwe bopotlana, dikgwebo tša magareng, le dikgwebo tše kgolo (di-SMME) tše 670 bao re ba thušago ka tshedimošo ya maleba,” a realo.
Go tlaleletša moo, SAPA e na le puku ya go ruta balemi ka botšweletši bja nama ya kgogo le mae le go ngwala maano a bona kgwebo.
Batšweletši ba kgogo ba itlamile go beeletša  R1.5 bilione ditlabakelong tša bona ka noši tša ditšweletšwa mengwageng ye mene yeo e tlago, tšeo di tlago go hlola koketšo ya mešomo ye 4 000.
Intaseteri e tla beeletša gape R1.7 billione yeo e tla šomišwago go thomiša dikonteraka tša kgwebo tše 50 tša balemi. Peeletšo ye e tla thekgwa ke intaseteri le dikhamphani tša mmušo tša go fapafapana. 

Mothopo:  SAnews.gov.zaGo hwetša tshedimošo ka botlalo,  leletša SAPA go  011 795 9920 .
 Beverly Mhlabane ke mong wa polasa ya Zapa Farm yo a ikgantšhang.
