 Baetapele ba setšo ba bohlokwa dikgatong tša go tsošološa ikonomi

Vukuzenzele Unnamed

Dikgweding tše  mmalwa tša go feta, re ile ra swanelwa ke go felesetša marena a rena a mabedi a go hlomphega kudu mo nageng ao a ilego badimong.
Malobanyana mo, mo rafe wa maZulu o robaditše kgošikgolo ya bona Goodwill Zwelithini ka Bhekuzulo yo a bušitšego morafe wa gagwe sebaka sa dinyaga tše 50. Ka Pherekgong morafe wa Bape di o bolokile kgošikgolo Thu lare Thulare wa boraro, yo a hlokofetšego ka morago ga ngwaga wa go hlomamišwa.
Ka go hlokofala ga bona, re lobile dinkgwete tša go re bolokela bohwa bja merafe ya rena, le go hlompha meetlo ya histori ya merafe ya bona.
Ka yona nako yeo, ba be ba bapala karolo ye bohlokwa tšwelopeleng ya magaeng, gape ba be ba ikgafetše go sepediša mananeo a go phagamiša maemo a ditla bakelo tša batho ba bona.
Nakong ya go thomišwa ga temokrasi ka nageng ka 1994, mmušo o moswa o be o bea pele taba ya go bušeletša se riti le tlhompho ya baetapele ba setšo le go netefatša gore melao ye e laolago merero ya setšo le meetlo e tsamaelana le Molaotheo wa naga.
Sethego sa boeteledipele bja setšo se tšwela pele go raloka karolo ye bohlokwa maphelong a dimilione tša batho nageng ya rena, kudu kudu magaeng. Baeteledipele ba setšo ba thekga le go tliša tšwelopele ditikologong tša bona.
Malobanyana ke bile le monyetla wa go tšea karolo go dingangišano nakong ya ge go bulwa Palamente ya Baeteledipele ba Setšo moo go bego go boledišanwa ka ditaba tša bohlokwa tšeo naga e lebanego le tšona gonabjale.
Seo se bego se thabiša le go feta ngangišanong yeo e be e le go bona gore le bae teledipele ba setšo ba tshwe nyegile kudu ka maemo a boima a ikonomi ya rena e bile ba bontšha phišagalelo ya go kgatha tema go rarolla bontši bja mathata le bohloki mafelong ao ba a bušago.
Kgale ke bolela gore go tsoga ga ikonomi ya rena gare ga hlobaboroko ya kokwanahloko ya kho rona e swanetše go ba ma gato a ka moka ga rena re a kopanetšego le gore a gona motho yo a swanwetšego go tlogelwa morago.
Katlego ya go diragatša Leano la Peakanyoleswa le Tsošološo ya Ikonomi (ERRP) ga se ya swanelwa go ba mošomo wo o dirwago fela ke mmušo, borakgwebo le bašomi, eupša ke mošomo wo o swanetšego go phethwa gape le ke baeteledipele ba setšo le mekgahlo ye mengwe ya setšhaba.
Maikutlo ao a hlageletšego gantši a go fediša go llela mmušong a bontšha gore bae teledipele ba setšo ga ba rate go dula ba phuthile matsogo gomme ba thabela taba ya dimphiwafela tša mmušo goba gona gore ditšhaba tša bona di dule di kgopela thušo ye nngwe le ye nngwe ya ditšhelete mmušong.
Ba nyaka go fiwa thekgo yeo ba e hlokago, ba fiwe tlhahlo le seemo seo se tla ba kgontšhago go dumelela setšhaba sa magaeng go ike mela.
Ba nyaka go fediša pha rologanyo yeo e lego gona magareng ga metsemagae le metsesetoropo ge go etla ta beng ya go hwetša ditirelo tša mmušo le dithušo makaleng a poraebete.
Seo ba nyakago go bona se diragala ke go bona tikologo ya magaeng e kgatha tema ditiragalong tša ikonomi, diintastering le go tšweletša menyetla ya mešomo. Se se diragatša mošomo wa Mo kgwa wa Tlhabollo ya Dilete (DDM), wo o thakgotšwego ka 2019.
Baeteledipele ba setšo ba maemong a botse go kgonthišiša gore merero ye ya tlhabollo ya dilete e diragatšwa botse le go thuša ditšhaba mo dinyakweng tša bona tša metse ya magaeng.
Bjale ka ge morero wa DDM o thekga mananeo a tlhabollo ya metseselegae ao a kga thago tema dinyakweng tša badudi, bokgoning bja bona le mo menyetleng yeo e lego gona dikarolong tše itšego, baeteledipele ba setšo le bona ba itiretše merero ya bona yeo e šetšego e gatetše pele ya go hlabolla ikonomi ya mafelo ao ba bušago.
Ba hlamile Leano le Legolo la Tlhohleletšo ya Dipeeletšo Metseng ya Magae, leo le thakgotšwego kgweding ya go feta gola Leboa Bodikela.
Go thabiša kudu gore bae teledipele ba setšo ba kopane go thekga leano le e bile ba nyaka go thušana le mebušo metseng ya bona go netefatša gore leano le le a atlega.
Nakong ya ngangišano Ntlokgolong ya Bosetšhaba ya Baeteledipele ba Setšo go akantšwe gore dintlha tše dikgolo tšeo di tla di rago gore Leano le Legolo la Tlhohleletšo ya Dipeeletšo mo Metseng ya Magae le atlege ke go hlohleletša gore mafapha a setšo a hlahlwe, a tiišwe maatla le go thwalelwa bašomi ba go ba le bokgoni.
Bontši bja batšea karolo ba hlalošitše maano a bona a ikonomi ao a šetšego a gatetše pele ka dithulaganyo. Ona ke a diporojeke tša temo go ya go a dinyakwa tša dimela le diphoofolo le a methopo yeo e mpšhafaditšwego ya mohlagase.
Seo se bego se le molaleng ke gore baeteledipele ba setšo ba kwešiša gore dikgwebo tša magaeng di swanetše di šome gabotse le go re di kgathe tema ikonoming ya naga ya rena, di swanelwa go šoma ka tsela ya seprofešenale, go sa lebelelwe gore ke tše di nnyane, tša magareng, tše di godilego goba tša matšema.
Baeteledipele ba setšo bao ba boletšego ba bontšhitše diponelopele tša bona tša go ‘tliša tšwelopele’, bao ba ipo nago e se fela bahlokomedi ba bohwa gomme ba ipona gape e le baotledi ba tšwelopele le kgodišo ya ikonomi. Ba hlagišitše diporojeke tše mmalwa le menyetla ya ikonomi yeo e tlilego go tliša mešomo le go fetola bophelo bja magaeng.
Baeteledipele ba setšo ba ikemišeditše go kgatha tema mananeong a peakanyo leswa ya naga. Go tloga ka ngwaga wa 2018, baetele dipele ba setšo ba fane ka dihekethara tše 1 500 000 gore di šomišetšwe mananeo a go tliša tlhabollogo, mme re  tshepa gore nakong yeo e tlago a tla fana ka naga ye nngwe.
Go tšweletša leano la go tia le go swarelela morerong wo, re kwane gore re tla swara Kopano ya Mopresitente ya Ditaba tša Dinaga ngwaga wo o tlago. Kopanong ye go tla boledišanwa ka ditaba tša go bušetšwa dinaga le seabe seo se tla bago gona ka lebaka la ditaba tše ge go etla mo dina geng tša setšhaba, tšeo bontši bja tšona bo hwetšwago tiko logong ya magaeng.
Segalo sa ngangišanong ya Ntlokgolo se bontšhitše gore go tsošološa ikonomi ke selo sa bohlokwa kudu.
Ka seatleng se sengwe, se e be e le sešupo sa gore baetele dipele ba setšo ba thabela go ba karolo ya tsošološo ya iko nomi ka go šomiša mahlale le maano a bona.
Sa bohlokwa kudu ke gore seo baeteledipele ba setšo ba se dirago gona bjale se tla ba mohola setšhabeng sa bona le melokong ye e tlago.
Ge re šoma mmogo bjalo ka naga go aga leswa ikonomi ya naga ya rena, re tla tšwelapele go thekgwa ke setheo sa baeteledipele ba setšo, seo e lego karolo ya bohlokwa maphelong a rena nakong ye e fetilego, maphelo a rena a lehono le a nako yeo e tlago. 

