Ditirelo tša mmušo tše di nago le bokgoni

Vukuzenzele Unnamed

Ge ke be ke kge thwa goba Mopre sidente wa Afrika Borwa, ke boletše gore go hloma mmušo wa tokologo le potego, wo kgonago le wa bokgoni ebile o hloka bomenetša ke seo se bego se le sa tše dingwe tša dilo tšeo di tlago pele ga tšohle.
 Ke fela mmušo wa bokgoni, wa tsheketšo, wa potego le wo o lebantšego šedi ya ona tlhabollong wo o ka kgonago go fihlelela boikgafo bja go kaonafatša maphelo a badudi ba naga ye.
Se se ra gore ditirelo tša mmušo di swanetše go šongwa ke banna le basadi ba bokgoni, tsebo ya mošomo, ba go se inaganele ba le noši le ba potego.
Ba swanetše go ikgafa go šireletša metheo ya Molao theo, le gore, bjalo ka ge ke boletše polelong yaka ya ma thomo ya go tsena setulong, “ba swanetše go šoma ka po tego le go hlankela setšhaba fela”.
Mo dibekeng tše pedi tša go feta, ditherišano tša setšhaba di tšweletše ka sengwalwa se bohlokwa sa pholisi seo se tla tlišago hlohleletšo ye kgolo mo matsapeng a rena a go hlatloša, go maatlafatša le go aba ditirelo tša setšhaba ka go thwala batho ba maleba.
Seakanywa sa Tlhako ya Phethagatšo ya Bosetšhaba se se lebeletšego go Aba Diti relo tša Mmušo ka Bokgoni se nepile go hloma mmušo wo o hlankelago batho ba gaborena bokaone, mmušo wa go ba kgakala le khuetšo ye sego maleba ya go šunyašunya nko ga boradipolotiki le fao dithwalo di dirwago go ya ka maleba.
Tlhako ye e dumeletšwe ke Kabinete ka Dibatsela ngwaga wa go feta ebile ditherišano tšeo di beakantšwego ka tshwanelo le mafapha a go fapafapana a setšhaba di gare di tšwetšwapele.
Mengwaga ye 27 ka gare ga mmušo wa temokrasi, go nale dipolelo tše lego gona ka ditirelo tša mmušo eupša le ge e le gore mošomo o dirwa ka bothakga le botswerere, re santše re nale ditlhotlo tše kgolo dikgorong tše ntši tša mmušo tša go amana le ma bokgoni, bokgoni ba mošomo le tsebo.
Sa go nyamiša kudu, batho ba thwetšwe le go hlatlošwa maemong a godimo ao ba se nago bokgoni bja ona goba mangwalo a thuto a maleba.
Se ga se ame fela tiragatšo ya mmušo eupša se nale le seabe sa go thwala ka sepitša, go šunyašunya nko ga boradi polotiki mešomong ya di kgoro, tlhokego ya boikara belo, taolo ye mpe le letsogo le kobong.
Go nale bothata bjo bongwe ba go swana le bjo bja go šunyašunya nko ga bora dipolotiki le khuduthamaga tshepedišong ya ditirelo tša mmušo. Motho a ka bona fela ka go tekateka ga dikgoro tša mmušo ge balaodibagolwane ba šutišwa goba ge go tse nywa ba bangwe maemong a bona nako le nako ge go thwalwa Tona.
Balaodipharephare (di-DG) le Baetapele ba Dikgoro (di-HoD) diprofenseng ba amega kudu ka maatla. Mo dikgorong tše dingwe di-DG, di-HoD le balaodiphethiši ba dutše lebaka le letelele maemong a bona, gomme seo sa kgontšha dikgoro go šoma ntle le tšhitišo. Go tše ntši tša dikgoro tše fao boeta pele bo tieletšego, dipoelo tša bohlakiši di atiša go ba tše botse le gore go nale boikara belo ba ditšhelete. Fao e lego gore baetapele ba dikgoro ba tsena ba e tšwa, go fela go eba le tlhakatlhakano ya tsamaišo ya kgoro.
Ye nngwe ya ditšhišinyo tše bohlokwa tše dirilwego ka gare ga tlhako ya seakanywa se ke gore ditirelo tša mmušo di swanetše go hloka seabe sa boradipolotiki le gore dikgoro tša mmušo di swanetše go ba kgakala le dipolotiki.
Go aba ditirelo ka bokgoni go maleba go hlola tielelo ditirelong tša mmušo, kudu kudu maemong a godingwa na. Bahlankedi ba mmušo ba swanetše go kgona go tšwelapele go dira mešomo ya bona “go sa kgathale diphetogo dife goba dife tša Ditona, Maloko a Khudutha maga goba makhanselara ka gare ga mokgatlo wo bušago e le bona ba laolago tshepedišo, goba diphetogo tša mekgatlo ya dipolotiki morago ga di kgetho”.
Re gare re šišinya di peakanyolefsa tše dintši tše di kwagalago, go swana le go oketša paka ya mošomo ya Dihlogo tša Dikgoro go lebeletšwe mošomo wo botse wo ba o dirago le ka fao ba phethagatšago mošomo, go dira diphetleko tša go amana le bokgoni ba mošomo le go laletša Khomišene ya Ditirelo tša Mmušo dipoledišanong tša go thwala di-DG le Matsogo a Balaodipharephare (di-DDG).
Go tsebagatša diteko tša potego go badiradikgopelo ka moka bao ba hlokotšwego go tla thuša gore re tle re kgone go goka bahlankedi ba mmušo ba go kgona go hla nkela setšhaba ka potego. Go nyakega gape gore re oketše ditlhahlobo tša kgapeletšo tša go šoma ka gare ga kgoro tšeo re di tsebagaditšego ka Moranang 2020 tšeo gabjale di ngwalwago ke balaodi bagolwane gore di ngwalwe gape le ke bašomedi ba bangwe ba mmušo. Mebušo ye atlegilego ya go hlabologa e nale magato a go swana le a go thuša go tšwetšapele bo kgoni ba mošomo ditirelong tša mmušo.
Ka ge go ngwadilwe ka gare ga tlhako ya seaka nywa, “mmušo wa mehleng o swanetše gore ka potego le ka mafolofolo o tšwelepele go phethagatša thomelo ya sepolotiki yeo e hlamilwego ke bakgethi le mekgatlo ya dipolotiki, le gore ba emiše ka go ba bomponeng ba di polotiki ka seng sa bona.”Re gare re šišinya lemanoga la go tiišetšwa letsogo ge go goketšwa le ge go hlokolwa bahlankedi ba mmušo, taolo ya tlwaetšo ya bašomi le tiragatšo mešomong. Se se akaretša thuto ye tšwelago pele le tlhahlo ye hlakilego ya bokgoni ba mošomo go mohlankedi wo mongwe le wo mongwe wa mmušo.
Tlhako ya seakanywa e gate -lela kudu nyakego ya go dira gore bahlankedi ba mmušo ba ikarabele mabošaeding a bona, go fediša setlwaedi sa go se ikarabele godimo ga taolompe le tšhomišobošaedi ya didirišwa tša mmušo.
Go aba ditirelo tša mmušo ka bokgoni go hloka gore bahlankedi ba go sepetša dikgoro ka moka tša mmušo ba hlahlwe mešomong ka dipeakanyetšo tše maleba tša theosemolao.
Sekolotlhahlo sa Bosetšhaba sa Mmušo (NSG) se nale tema ye bohlokwa yeo se ka e kga thago tabeng ye.
Bokgoni ga bo amane fela le mangwalo a maleba a thuto le mabokgoni a sethekniki, eupša bo amana le go ba le maitshwaro a maleba a tlhompho, tlhomphego le po tego ge o šomišana le maloko a setšhaba.
Ditirelo tša mmušo di aro gane ka go fapafapana ga tšona, ka mabokgoni a go fapafapana, mangwalo a dithu to le maikarabelo. Bahlankedi ba bantši ba mmušo ba nale mabokgoni a go ikgetha ao a lego maleba kabong ye atlegi lego ya ditirelo. Ka gona, ga se gore go nyakega palo ye nnya ne ya badiredi ba mmušo: seo re se hlokago ke ditirelo tša mmušo tšeo di swanelago morero wo di o diretšwego tša mabokgoni a maleba, potego ya bokgoni le boikgafo ba go hlankela batho ba gaborena.
Banna le basadi ba ditirelo tša mmušo ba swanetše go fiwa mabokgoni a go kgatha tema ya bona go tliša kgate lopele le go dira gore go rene moya wa temokrasi. Ye ke kgonthišišo ya rena ye kaone kaone ya mmušo wa bokgoni wa go hlankela dikgahlegelo tša badudi.
Ke ipiletša go lena ka moka go ba karolo ya ditshepedišo tša ditherišano ka ga tlhako ye ya seakanywa, yeo e ka hwetšagalago wepsaeteng ya NSG, le go dira gore mantšu a lena a kwagale ka go kgatha tema seakanyweng se.
Ditirelo tša mmušo ga se tša mokgatlo wo itšego wa dipo lotiki, ebile ga se tša swanela go ba tšeo di laolwago fela ke sehlopha se itšego seo se nago le kgahlego. Ga se tša swanela go ikgapa di ikgoroša ka botšona.
Ditirelo tša Mmušo ke tša batho ka moka ba Afrika Borwa. Di swanetše go hola bona, bona fela. 