Go lebana le go lahlegelwa ke yo o mo ratago

Vukuzenzele unnamed

Batho ba bantši ba lahlegetšwe ke bao ba ba ratago ka lebaka la leuba la coronavirus gomme mabakeng a mantši ba ka kwa eke mahu a ga se nnete.
“Ga o noši,” go re bjalo setsebi sa menagano sa setšhaba Zanele Ludziya go tšwa Bookelong bja Stikland ka Kapa Bodikela.Go lahlegelwa ke yo o mo ratago ga go bonolo le gona go ka tsoša maikutlo a go fapafapana.“Go na le dika tše ntši tšeo o kago di hlatha go laetša gore yo o mo ratago o nyamile, eupša ge motho a sa laetše dika ga gore gore ga se a nyama.“Batho ba ka bontšha dika tša go laetša pefelo, go tenega ka pela, manyami goba tlhokomologo. Tsela ya bona ya go nagana le yona e ka amega, ka ge ba nagana kudu le go gopola mohu. Gape ba ka ba le bothata bja go palelwa ke go hlokomedišiša goba ba bonala eke ba gakanegile,” go re bjalo Ludziya.O eletša batho go hlokomela diphetogo tša maitshwaro, bjalo ka go rothiša megokgo le go thoma go nwa bjalwa kudu le go šomiša ditagi tše dingwe kudu. “Ba ka thoma go kgoga go feta ka mo ba tlwaetšego go kgoga ka gona, ba ka thoma go katoga batho goba ba itlhaola goba ba leka go efoga batho le mafelo a mangwe. Ba ka rata go ba lefelong la go hloka lešata goba la lešata la godimodimo. Gape ba ka befelwa ka pela goba go bolela ka bogale,” a re bjalo.Ge o thekga yo o mo ratago, Ludziya o re go a thuša gore o kwešiše tshepetšo ya manyami le gore yo mongwe le yo mongwe o na le tsela ya gagwe ya go lebana le manyami. O hlaloša gore manyami ga se seemo, eupša ke tshepetšo, le gore gantši go na le megato yeo batho ba e fetago ka nako ya manyami.
Megato ye e tlwaeleg ilego ya manyamiMegato ye e tlwaelegilego ya manyami ke go šitwa ke go dumela goba go itlhaola (go hwa bogatšo goba go tšhoga); pefelo (go befelela ba bangwe le ge go sena phošo yeo ba e dirilego); go ipona molato (go ikwa o le molato ka lebaka la dilo tšeo o sego wa di dira goba go di bolela); kgatelelo ya monagano (manyami a go tlišwa ke go lemoga gore bophelo bo tla swanelwa ke go tšwela pele ntle le motho yo ba mo ratago); le go amogela (go hwetša tsela ya go phela bophelo bjo bo phethagetšego ntle le motho yoo).“Ye nngwe ya ditsela tša go fenya manyami goba go thekga yo a nyamilego ke go kwešiša mogato wa manyami wo o itemogelago wona goba yo o mo thekgago a itemogelago wona. Se se ka tiišeletša motho yo a nyamilego gore maitemogelo a gagwe a tlwaelegile. Itshware goba o sware motho yo o mo thekgago ka pelotlhomogi, pelotelele le kwešišo, o gopole gore seo o itemogelago sona mafelelong se tla feta,” go re bjalo Ludziya.


