2021 e kaone go Maafrika Borwa ka moka  Dibeke tša matho-mo tša ngwaga e bile tše boima go Maafrika Borwa ka moka.

Vukuzenzele Unnamed

Leuba la coro-navirus le galefile, ka diphetetšo tše diswa tše di oketšegang ka lebelo le ka palo ya godimo go feta pele. Dipetlele di bile ka fase ga kgatele-lo ye kgolo ka batho ba bantši ba go hloka thušo ya kalafo.
Mola bontši bja makala a ikonomi bo kgonne go šoma gape dikgwedi tše ntšinyana, go tla tšea nakwana gore ikonomi e kokotlele le mešomo ye e lobilwego gore e tsošološwe. Bjale ka ge ngwaga wo moswa o thoma, malapa a mantši a sa ntše a itemogela ditlamorago tša leuba le maphelong a bona le mo mokgweng wa bona wa boiphedišo.Lefase bjale le tsena ngwa-geng wa bobedi wa leuba la coronavirus. Go Afrika Borwa, go swana le bontši bja dinaga go dikologa lefase, ngwaga wa 2021 o tla ba le ditlhohlo tše ntši kudukudu. Lephoto la bobedi la diphetetšo tša COVID-19 le ka no latelwa ke maphoto a mangwe, ao a tlogo ama gampe bobedi maphelo a batho ba rena le tsošološo ya ikonomi ya rena.Le ge ngwaga wo e tla ba wa boima, ke na le tshepho ya gore re tla fenya leuba le go bea naga ya rena tseleng ye tieletšeng ya tsošološo.Tshepho ya ka e tšwa go ba-tho ba Afrika Borwa. Ge ke le-belela ka fao Maafrika Borwa a arabilego masetlapelong a go tloga nakong ya ge baerase e fihla mellwaneng ya rena, ga ke na pelaelo ya gore re na le maatla, taolo le bokgoni bja go fenya bolwetši bjo.Ka nnete go be go na le di-tetelo, eupša palo ye ntši ya Maafrika Borwa e kwešišitše nyakego ya mapheko mese-pelong le ditirong tša bona, ebile e latetše melawana yeo re ilego ra swanela ke go e phethagatša. Sa bohlokwa gape go feta tatelo, bontši bja Maafrika Borwa bo ithwaletše maikarabelo le go rwalela ba bangwe, ka morago ga keletšo mabapi le ditaba tša go swana le go fana sekgoba, go apara sešira-nko-le-molomo le go hlapa diatla. Gomme fao re paletšwego, ka manyami, re bone dipoelo. Bjale re a tseba ka dikotsi tša mafelo ao a tswaletšwego le dikgobokano tša go pitlaga-na, go se apare sešira-nko-le-molomo le go se fane sekgoba le batho ba bangwe.Se se a tshephiša mo ngwa-geng wo re o lebileng. Bjale re tseba tše ntši go fetiša mabapi le bolwetši le gore go thibelwa bjang phatlalalo ya bjona. Gomme ka ntle le seo motho a ka se bitšago 'go lapišwa ke leuba', ga se re nyefiše bjalo ka Maafrika Borwa go seo se swanelwago go dirwa.Ge re latela gape ka tlho-komelo magato a thibelo a motheo, re tla ba gape re thakgola lesolo le legolo-golo la mokento. Ge batho ba bantšintši ba kentwa, re tla boloka bobedi maphelo le go gatela pele go fokotša kotsi ya phetetšo go kgabaganya setšhaba.Go hwetša dithibelamalwetši tše di lekaneng ka lebelo mo go kgonegang – le go kgonthiša gore di fihlelela ba-tho bao ba di nyakang – e tla ba o mongwe wa mešomo ye megolo ya ngwaga. Se e tla ba tlhohlo ye kgolo ka ge naga ye nngwe le ye nngwe mo lefaseng e lwela go hwetša kabo ye e lekantšwego ya dithibelamalwetši. Eupša re gare re šomišana le bašomišane ka lekaleng la kgwebo, mekgatlong ya bašomi le setšhabeng go dira gore se se direge. Re šoma ka mahlakoreng ka moka go hwetša dithibelamalwetši, go akaretšwa le ka lesolong la COVAX la lefase, lesolong la Kopano ya Afrika le ka dipoledišanong tša rena ka noši le batšweletši ba dithibelamalwetši.Bjalo ka ge re tšea kgato mmogo go fenya leuba, re tla swanela go šomišana go agaleswa le go fetola ikonomi ya rena. Re na le bobedi bokgoni le thato ya go hlohleletša tiro ya ikonomi, go godiša ikonomi ya rena le go hlola mešomo. Le go dira bjalo kgabagareng ya leuba.Ditšhelete tša setšhaba di ka fase ga kgatelelo ye kgolo, bjale le go feta pele ka lebaka la ditshenyegelo tša rena tša karabo ya maphelo go CO-VID-19 le magato a kimollo a leago le ikonomi ao re a phethagatšang go thuša dikgwebo le malapa ao a hloka-go. Go phuhlama ga ikonomi gape go bolela gore letseno la motšhelo le lona le theogile kudu. Go na le dikarolo tše dingwe tša ikonomi tšeo di tlogo tšea nako ye teletšana go tsoga ka lebaka la nyako ya fase ya dihlagišwa lefa-seng ka kakaretšo le mapheko a maeto a boditšhabatšhaba.Ke ka lebaka leo re swane-lago go hlabolla le go šetša mo dipeakanyong tša rena tša kagoleswa ya ikonomi. Ga-golo, Peakanyo ya Kagoleswa ya Ikonomi le Tsošološo yeo re e tsebišitšego ngwaga wa go feta e theilwe godimo ga kwano ye e nabileng maga-reng a bašomišane ba leago ka moka dikgatong tše di nyakegang go aga ikonomi leswa. Se se bea motheo wa go tia wa tšhomišano ye botse yeo e kgoboketšago methopo, mabokgoni le maatla a dikarolo ka moka tša setšhaba.Re bona se ka ditsela tša go fapana tša tiragatšo. Mohlala, re be re šomišana kudu le bathekgi ba ditšhelete ba po-raebete le diinstitšhušene tša mohlakanelwa tša tlhabollo go beakanya diprotšeke tša mananeokgoparara ka maka-leng a go swana le a dinamelwa, madulo a batho, meetse le dikgokagano tša megala. Ka go šomiša Sekhwama sa Mananeokgoparara bjalo ka o mongwe wa mekgwa ye re e šomišago, re bopela diprotšeke tše dimmotlolo tša thekgo ya ditšhelete tšeo di kgoboketšago methopo ya go balega bobedi ka makaleng a setšhaba le a poraebete. Se se bohlokwa kudu bjale ka ge ditšhelete tša setšhaba e le tše nnyane.Tsošološo ya Mešomo ya Bopresidente ke ye nngwe ya mehlala ya tšhomišano ye e šomago. Go kwešiša gore kgolo ya ikonomi e tla tšea nakwana go fetogela go mešomo ya lekala la porae-bete, re thakgotše tsošološo ya mešomo go thoma go hlola dibaka tša mešomo bjale. Lenaneo le le laolwa ka Kantorong ya Bopresidente, eupša le phethagatšwa ke dikgoro tša go fapana tša mmušo. Ka lenaneo le, ba-tho ba masome a diketekete bao ba sa šomego ba kgona bobedi go hwetša letseno le go ithuta ge ba aba ditirelo tša leago tša go ba le mohola.Mafelelong, lenaneo le le tla akaretša karolo ya 'mošomo wa leago', fao re tlogo šomišana le bakaonafatši ba bophelo go thwala batho ka ditirong tša go fapana – go tloga go kaonafatšo ya khwetšagalo ya dijo, go ya go go šoganeng le dikgaruru tša bong go ya kaonafatšong ya metse ya mešašana – gore ka moka di kgathetema go morero wo mobotse.Mošomo wo ka moka o tiišetšwa ke nepišo ye maatla go diphetošo tšeo tša ikonomi tšeo di tlogo nepiša kudu-kudu godimo ga kgolo. Tše di akaretša katološo ya bokgoni bja tšweletšo ya mohlagase, go dira gore mabopo a rena a šome botse go fetiša le go ba le bokgoni, go kaonafatša phihlelelo ya porotepente ye e sa turego, le go kaonafatša dinako tša phihlelelo ya meetse, meepo le dilaesense tše dingwe. Maiteko a a beakanywa le go lekolwa mmogo ke kantoro ya ka le Kgoro ya Bosetšhaba ya Matlotlo.Go na le tše ntši tše di swane-lang go dirwa mo ngwageng wo re o lebileng. Gomme re swanela go se hloke pelaelo ya gore re tla swanela go lebana le ditlhohlo tše ntši tše di tšhošago.Eupša re bontšhitše gore, bjalo ka setšhaba, re kgona go atlega ge re šomišana go nyaka morero wa go swana.Ge re ka šoma ka kgopolo yeo, le go dira gore go swa-ragana ga rena go re tšwele mohola, re tla kgonthiša gore 2021 e tliša maphelo a kaone le bophelo bjo bo kaone go batho ba rena ka moka. Ke le lakaletša tšohle tše di botse mo ngwageng wo moswa.
