Monyetla o mongwe wa go humana marematlou 

Cathy Grosvenor

Go sa na le nako ya gore o humane marematlou goba dipoelo tšeo o di nyakago – wo ke molaetša woo o tšwago go ba Lenaneo la Thekgo ya Sebaka sa Bobedi sa go Hwetša Marematlou la Lefapha la Thuto ya Motheo (DBE).
Molaodi wa lenaneo, Ngaka Sandy Malapile, o re marematlou o tloga o le bohlokwa kudu ka gore ntle le wona menyetla ga e be gona. “Ditheo tša Tlhahlo le Thuto ya Lekala (di-SETA), tšeo di filwego maatla a go kaonafatša le go ruta batho ka mananeo a go thuša go humana mabokgoni, mmogo le ditlhahlo tša morago ga thuto tša mešomo ya diatla le tšona di nyaka gore ba-tsenedi ba mananeo a tšona ba be le marematlou.,” gwa realo Ngaka Malapile. Lenaneo la Thekgo ya Sebaka sa Bobedi sa go Hwetša Marematlou, leo le tsebagaditšwego ka Phere-kgong 2016, le thekga batho ka moka go sa lebelelwe mengwaga, bao ba nyakago go fihlelela goba go kaonafatša marematlou wa bona ka go dira thuto ka e tee ka e tee goba ka go ithuta ba le gae. Ga go lefelwe selo.
Ke mang a nago le maswanedi?
• Batho bao ba nyakago go kaonafatša dipoelo tša bona tša marematlou, e ka ba e se kgale ba dirile marematlou goba ba o dirile mengwaga e mentšhi yeo e fetilego. Ngaka Ma lapile o hlaloša gore motho yoo a nyakago go ithutela bointšinere, go fa mohlala, o hloka go kaonafatša dipoelo tša dipalo gore a tle a kgone go dira thuto yeo.
• Batho bao ba šitilwego ke marematlou gomme ba nyaka go boela ba o dire gape gore ba tšwelele.
• Batho bao ba tlogetšego sekolo morago ga go tšwelela go Kreiti 9 (Mphato wa bošupa wa kgale), ba na le mengwaga e 21 goba go feta, gomme ba nyaka go ba le marematlou.
O ka thoma bjang?Ingwadiše ka go ya go ye nngwe ya dikantoro tša thuto tša selete tše 75 naga ka bophara goba intha-neteng mo websaeteng ye: www.eservices.gov.za.
Go ingwadiša go thomile ka di 1 Diphalane gomme go tla tswalela ka Dibokwane 2021. Baithuti ba ka ithutela ka gae goba go ye nngwe ya disenthara tše 133 tša Thekgo ya Sebaka sa Bobedi sa go Hwetša Marematlou moo ba rutwago mathapama le mafelelong a beke. Ngaka Malapile o bolela gore ka disenthareng tše go thwetšwe feela barutiši bao mošomo wa bona o tšweletšego ka magetla go tšwa seleteng se sengwe le se sengwe. Disenthara ga di toropong goba motseng wo mongwe le wo mongwe, efela di mafelong ao go nago le palo ya godimo ya batho bao ba ingwadišitšego, gomme se se ra gore moo di lego gona go ka fetoga ngwaga kangwaga. Bobedi baithuti ba go rute-lwa disenthareng le ba go ithuta ba le ka gae ba hwetša ditirelo tša thekgo ya thuto, go tloga go mananeo a tša thuto ao a gašwago seya-lemoyeng goba thelebišeneng ka dinako tše itseng, gape le go taonlouta dithuto tšeo go tšwa inthaneteng; gomme bao ba se nago dikhomphu thara, digatiši le inthanete ba ka humana dipuku tša go ithuta go tšwa go DBE. Batho bao ba nago le khomphuthara efela ba se na inthanete ba ka kgopela CD yeo e nago le dipuku ka moka, yeo ba tla e romelwago. “Baithuti ba bantšhi ba bagolo ba ka hloka nako e ntšhi ya go ithuta. Ka mahla tse, ba ka ikgethela gore ba nyaka go dira dithuto tše kae ka ngwaga ka ge ba sa gapeletšege gore ba fetše marematlou wa bona ka nako e itseng.” Ge ba šetše ba ingwadišitše, DBE e tla thuša moithuti yo mongwe le yo mongwe yo mogolo go kgetha dithuto tšeo a nyakago go di dira ba be ba mo hlalosetše gore ke dithuto dife tšeo elego tša kgapeletšo. Ge ba šetše ba tšweletše dithutong tša bona, batho bao ba tlogetšego sekolo morago ga 2008 ba fiwa National Se-nior Certificate, gomme bao ba tlogetšego sekolo pele ga fao ba fiwa Amended Senior Certificate. Le ge go le bjalo, Ngaka Malapile o bolela gore bobedi disetifikeiti tšeo di a lekana gomme motho a ka šomiša seo a se filwego go dira dikgopelo tša go ithuta diyunibesithing goba dikho-letšheng, go ya le ka dithuto tšeo motho a tla bego a di dirile mmogo le dipoelo tšeo a di humanego.
Go fa monyetla wa bobediDBE e ba le mananeo a setšhaba a go ralala, a go hlohleletša batho go ingwadišetša lenaneo la Sebaka sa Bobedi. Ditheo tša thuto yeo e phagamego mmogo le di-SETA di a mengwa go tlo fa batho bao ba nago le kgahlego tshedimošo e ntšhi ka moo go kgonegago. Go bontšhi bja mananeo a a go ralala, Tona Angie Motshekga o kgopetšwe ke baswa go tla ka mananeo ao a ka ba thušago gore ba thwalege, gwa realo Ngaka Malapile. Ka go arabela seo, DBE e tsebagatša lenaneo la tlhabollo ya mabokgoni ngwageng o leo le tla lebelelago baswa bao ba ka bago3.4 milione bao ba sa šomego, ba sa ithutego goba ba sa tsenelago tlhahlo. Dithuto e tla ba tšeo di fapafapanego, go tloga go ya mabokgoning a tša bophelo ao a akaretšago dihlogotaba tše bjalo ka go ngwala taodišophelo le maitshwaro a ge motho a ile ditekong tša mošomo; go ya go dithuto tša mabokgoni a motheo a bjalo ka go roka dieta, mabokgoni a go šomiša khomphutha (ICT), le a go bala le go ngwala. vNaa o be o tseba?•	Go	se	na	gore	o	tlogetše	sekolo	mengwageng	ya	bo	1960	goba	malobanyana	mo,	o	swanetše	o	ithute	ka	kharikhulamo	ya	gonabjale.	
•	Mokgwa	wa	thuto	ya	ka	Afrika		 Borwa	o	thuša	gape	le	batho	bao	ba	tlogetšego	sekolo	pele	ga	Kereiti	ya	9	ka	Lenaneo	la	Thuto	ya	Motheo	ya	Batho	ba	Bagolo	(ABET)		 ya	Lefapha	la	Thuto	yeo	e	Phagamego	le	Tlhahlo.	