Afrika Borwa e fenya HIV le AIDS

vukuzenzele unnamed

Ge re tšwela pele ka maitekelo a rena a go tliša masetlapelo a leuba la kokwanahloko ya khoro-na ka tlase ga taolo, re ka se kgone go hlokomolo-ga dihlotlo tše dingwe tša maphelo a setšhaba tšeo naga ya gaborena e lebaganego natšo.
Mo mengwageng ya go feta masometharo, naga ya bore-na e be e dutše e le ntweng kgahlanong le HIV le AIDS tšeo di feditšego maphelo a mantšhi ebile di hlotšego mathata le maima. Esale go phulega ga CO-VID-19 go e ba gona ka mo nageng, gape gwa ba le kiletšo ya mosepelo ya naga ka bophara mmogo le go bea mafelo a tša maphelo ka tlase ga kgatelelo, bontšhi bja ditirelo tša HIV , AIDS le bo-lwetši bja mafahla (TB) bo ile bja tekateka. Se se hlotše hlo-tlo go batho bao ba nyakago go dira diteko mmogo le bao ba thomago kalafo ya di-antiretroviral. Batho ba bantšhi ba humane go le boima go yo tšea dihlare tša bona, gomme e le feela batho ba se bakae bao ba kgonago go ﬁ  hlelela ditirelo tše dingwe bjalo ka go bolla ka mokgwa wa Sekgowa. Ka yona nako yeo go na gape le tše ntšhi tšeo re ithutilego tšona go tšwa go mokgwa woo mafelo a tša maphelo a setšhaba a ika-rabelago ka gona go leuba la kokwanahloko ya khorona, tšeo di ka matlafatšago ntwa ya rena kgahlanong le HIV le TB. Afrika Borwa e tšwela pele go ba le palo ya godimo ya batho bao ba phelago ka HIV mo lefaseng. Le ge go le bjalo, sa go kgahliša ke gore mo ngwagasomeng woo o fetilego re ile ra ba le kgate-lopele tabeng ya go fokotša palo ya diphetetšo tše mpsha setšhabeng ka 60%. Se sengwe gape sa go kgahliša ke gore diphetetšo tša HIV go basetsana le ma-kgarebe go fokotšegile kudu mo ngwagasomeng woo o fetilego. Se ke sehlopha sa batho se bohlokwa ka gore ba tloga ba le kotsing ya go fetelwa ke HIV . Lenaneo la rena la kalafo le bile le seabe phokotšong ya mahu a mantšhi a go hlolwa ke AIDS ka 60%. Go bile le phokotšego e kgolo ya mahu ao a amanago le HIV go ba-swa. Go bile le kgonagalo ya go fokotša palo ya mahu ka ge, mmogo le badirišanimmogo le rena, re tlile ka lenaneo leo le tseneletšego la diantiretroviral , leo le ﬁ  hlelela-go dimilione tša batho bao ba phelago ka bolwetši bjo. Mathomong a ngwagasome woo o fetilego, lenaneo la rena la thibelo ya phetetšo ya HIV go tšwa go mma go ya go ngwana (PMTCT) le be le se la naba, le sa akaretše batho ka moka. Gabjale re na le le lengwe la mananeo a ma-golo a kakaretšo ya PMTCT ka Borwa bja Afrika, leo le tlogago le fokoditše diphe-tetšo go bana. Le ge re kgonne go fokotša mahu le diphetetšo tše diswa, re sa le kgole le go ﬁ  hlelela nepo yeo re ipeetšego yona ka 2016 ya go ﬁ  hlelela phokotše-go ya 70% ya diphetetšo tša HIV ka 2020. Ge re ka atlega ka go dira seo, gona go ka kgonagala gore re fediše AIDS bjalo ka lepheko la tša maphelo ka 2030. Ka madimabe, ga sešo re ﬁ  hla fao. Re swanetše re šome go feta mo go netefatša gore baswa ba a matlafatšwa gore go thibelwe diphetetšo, go balwa taba ya go fetola mai-tshwaro, go ﬁ  hlelela dikgo-tlopo mmogo le go dira dite-ko kgafetšakgafetša. Re hloka go netefatša gore batho ka moka bao ba fetetšwego ba ﬁ  hlelela kalafo le tlhokomelo. Re hloka go šoma ka maatla go thibela HIV dihlopheng tšeo di ikgethilego, go balwa bagwebakammele, banna bao ba robalanago le banna ba bangwe, gape le batho bao ba ihlabelago ka diokobatši. Re swanetše re fediše phoko le kgethollo go batho ba. Re ka se holofele go fediša HIV ge eba re tlo hlokomologa dihlokwa, dingongorego le ditokelo tša karolo efe goba efe ya setšhaba sa borena. Afrika Borwa e hloka go oketša maitekelo a go bolotša bašemane gore go fokotšege kotsi ya gore ba fetelwe ke HIV . Go bolla ga go se bolo-kege ga se gwa swanela go tlogela bašemane le mathata a bophelo ka moka, gomme go se ke gwa ba le motho yoo a hlokofalago ka baka la le-bollo. Re swanetše re nete-fatše gore bašemane ba bolo-kegile ge ba bolla.Re hlohleletšwa ke dipoelo tša diphatišišo ka ga pre-ex-posure prophylaxis (PrEP). Go fapana le kalafo ya diantiretroviral  yeo e fiwago batho bao ba fetetšwego ke HIV , PrEP yona e šomišwa ke batho bao ba sego ba fetelwa ke HIV go thibela phetetšo. Diphatišišo tše, tšeo di di-rilwego ke boramahlale go tšwa HIV Prevention Trials Network, di humane gore go hlabelwa gatee dibekeng tše dingwe le tše dingwe tše seswai go kaone go phala go nwa pilisi tšatši ka tšatši go thibela HIV . Dipoelo tše di ka kgona go matlafatša ntwa ya rena kgahlanong le leuba le. Ge eba re nyaka go atlega mo phedišong ya AIDS bjalo ka lepheko la tša maphelo a setšhaba mo ngwagasomeng wo o tlago, gona re hloka go kopantšha diphihlelelo tše tša maphelo le go fetola ma-itshwaro e le ka nnete. Re swanetše gape re lwe le maemo a ikonomi le a leago, elego ona a nago le seabe go palo ya godimo ya diphe-tetšo. Wo mongwe wa mešomo ya rena ye megolo ke go matlafatša basetsana bao ba tšwelego mahlalagading le makgarebe ka tša thuto, tša ikonomi le tša leago. Ba swanetše gore ba kgone go itšeela diphetho ka lekala le lengwe le le lengwe la ma-phelo a bona, go balwa le bong bja bona mmogo le ka moo ba itshwarago ka gona ge go etla go tša thobalano. Mafelelong re tlo kgona go fediša AIDS ka go matlafatša baswa, basadi le batho bao ba lego kotsing ya phetetšo. Se se akaretša matlafatšo ka go ﬁ  hlelela tshedimošo, maele le thekgo. Go balwa gape le phihlelelo go menyetla ya thuto le ikonomi, kudu ga makgarebe. Matlafatšo e ra gape gore motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše a kgone go fihlelela diteko, kalafo le ditirelo tše dingwe tša maphelo. Batho ba Afrika Borwa ba tšwa kgole, ba kgotleletše mathata a mantšhi, gomme ba bile le kgatelopele e kgolo ntweng kgahlanong le HIV , AIDS le TB. A re matlafatšeng bobedi maitekelo le mediro ya rena go lwa le go fenya AIDS saruri.
 