Tsošološo ya ikonomi e ya holofetša mo Afrika Borwa

vukuzenzele unnamed

Mehlare ya  metšakaranta  e tagafetše  ka matšoba go ralala  motsemošate wa naga, ye ke taetšo ya go thoma ga selemo. Morago ga sehla sa marega se se telele se boima, go thoma ga sehla se seswa go swanetše go re fa tshepho.
Nakong ya ge go tsebagatšwa Seemo sa Masetlapelo a Bosetšhaba ka Hlakola, nepo ya rena ye kgolo e be e le go laola go phatlalala ga bae rase ye go tlišetša badudi, setšhaba, bašomi le dikgwedi kimollo ya tšhoganyetšo.
Mo nakong ya dikgwedi tše seswai le ka thekgo ya bagwebišani ba rena ba leago, re phethagaditše magato a mmalwa ao a feletšego ka bo tlalo go fokotša ditlamorago tša leago le tša ikonomi tša leuba le.
Re okeditše kudu tšhireletšo ya leago ka bogolo bjo bo sa kago ba dirwa le gatee ka mo nageng. Re magareng ga tše dingwe tša dinaga tše mmalwa fao tokelo ya go hwetša tšhireletšego ya leago e akareditšwego ka gare ga Molaotheo, ebile re a ikgantšha ka gore ka nako ya masetlapelo a a go šiiša, re laeditše ka magato a rena ka fao re kwanago le tokelo ye ka mekgwa ye mentši.
Godimo ga thušo ya tšhelete ya leago ye lego gona, yeo e fihlelelago batho ba go feta 17 milione kgwedi ka kgwe di, re hlatlošitše dithušo tša tšhelete ya Batšofadi, Bagolo fadi le ya Thekgo ya Bana.
Re phethagaditše Thušo ya Tšhelete ya Kimollo ya Leago ya Moswananoši ya COVID-19 , yeo e fihleletšego batho ba go fihla dimilione tše tshela. Se se dirilwe mo nakong ya dibeke tše mmalwa morago ga go tsebagatšwa ga Seemo sa Masetlapelo a Bosetšhaba.
Bogolo ba mošomo wo o di rilwego bo ka se ke ba tšeelwa fase. Gore peakanyo ye e kgone go šoma dikhomphuthareng, go bile le tšhomišanommogo ye nabilego magareng ga Setlamo sa Afrika Borwa sa Tšhireletšego ya Leago, Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa, Kgoro ya Merero ya Selegae le tše dingwe tše ntši.
Re hlomile peakanyo ya go šoma ka noši ya tshepedišo ya go dira dikgopelo le ya ditefo, ebile re kopantše mmogo dathapeisi tša go fapafapana, go akaretšwa le dathapeisi ya Retšistara ya Bosetšhaba ya Palo ya Batho le ya Sekhwama sa Inšorense ya bao ba Lahlegetšwego ke Mešomo (UIF). Re hlomile mekgwa ye meswa ya go dira dikgopelo go swana le ka WhatsApp  le ka USSD, ebile re hlomile dipeakanyo gotee le dipanka tše kgolo go kgontšha kgonthišišo ya tshedimošo ya diakhaonto tša dipanka. Ye ke phenyo ye kgolo ka nakwana ye kopana.
Godimo ga magato ao re a tšeerego go šireletša le go thekga mekgwa ya batho ya go iphediša, re thekgile gape le dikgwebo tša go goga ka kgara. Re fane ka thekgo ya kimollo go dikgwebo tše nnyane ka sebopego sa ki mollo ya sekoloto, thekgo ya tšhelete, go fegwa ga ditefo tša metšhelo le mekgwa ye mengwe.
Re phethagaditše Sekimo sa COVID-19  sa Kgonthišišo ya Dikadimo go kgontšha di kgwebo go fihlelela disenye gelo tša tšona tša mošomo nakong ye ya kiletšo ya mesepelo, ebile ka nako ye re lebeletše ka fao sekimo se se ka fihlelelago dikhamphani tše ntši tšeo di se hlokago.
Re fane ka tšhireletšo ya meputso go bašomedi le kimollo go bengdikgwebo ka Sekimo sa Nakwana sa Kimollo ya Bengmešomo seo se sepedišwago ke UIF.
Tše ka moka e be e le ma gato a go arabela thwi seemo sa tšhoganyetšo ebile e be e le a mohuta wa nakwana. A mangwe a fihla mafelelong mola a mangwe a okeditšwe ka ge mmaraka wa bašomi o kaonafala.Magato ao re a phetha gaditšego a fihlile kgole go šireletša setšhaba sa gaborena kgahlanong le maima a COVID-19 . Dithušo tša tšhelete tša tlaleletšo di thušitše go thibela diketekete tša batho gore ba se wele kgotlompong ya bohloki ba dijo.
Ge nkabe re saka ra tšea magato go šireletša mekgwa ya batho ya go iphediša le go hlakodiša dikgwebo, maemo a bophelo ba batho ba gaborena le maemo a dikgwebo tše ntši a ka be amegile gampe kudu.
Bjale re ka gare ga diphetogo tša go tloga seemong sa kimo llo go ya go sa kaonafalo.
Magato a tšhoganyetšo ao re a hlomilego a re beetše mothe o wa go tia wo ka ona re tla agang ikonomi ya gaborena ka leswa. Ka baka la ge šedi ya rena gabjale e fetoga e lebišwa phethagatšong ya Leano la Tšošološo le Kagoleswa ya Ikonomi šedi ye kgolo ye tlago pele ga tšohle e tla ba go hlohleletša kgolo le go hlola mešomo.
Go bile le kgatelopele mafe long a mantši.
Re bona boikgafo bjo boswa ba thekgo ya ditšhelete bakeng sa tlhabollo ya mananeokgoparara morago ga ditherišano tša mohla kanelwa tša protšeke ya mananeokgoparara beke ya go feta. Mananeo a mmalwa a tlholego ya mešomo ka fase ga Lenaneohlohleletšo la Mešomo la Mopresidente a thomilwe. Re gatela pele ka mpshafatšo ya ikonomi mererong ye bjalo ka enetši le dikgokagano tša megala.
Maano a gare a fetošetšwa go ba magato ebile mai kgafo a thoma go bonagala mešomong le menyetleng ya mešomo.
Tšona dithulaganyo tše di bohlokwa kudu ka nako ye, kudukudu ka baka la ge sehla sa maikhutšo se batamela, gore re seke ra itshenyeletša ka mediro ya rena.
Go nyakega gore ka moka re ntšhe mahlo dinameng gore re thibele baerase ye.
Lephoto la bobedi la bolwetši ka bogolo bofe goba bofe le ka se bušetše fela diphenyo tšeo re di fihleletšego morago, le tla senya dikgatelopele tšeo di bonagetšego tša kaonafalo ya ikonomi, le go re bušetša morago go tloga sehleng sa se ruthwana go ya go sa marega.
Go efoga lephoto la bobedi la diphetelo tša COVID-19 , re swanetše go latela melao ya maphelo yeo e sa ntšego šoma.
Ge re šitwa ke go apara dimaseke dikopanong tša setšhaba, ge re eya ditiraga long tša go tlala ka batho, ga re bee fela maphelo a rena le a batho ba bangwe kotsing.
Re bea gape le kaonafalo ya ikonomi kotsing ye kgolo.
A re tšweleng pele go kgatha tema ya rena.
Magato a mabotse a go apara maseke, a go šielana sekgala le go hlapa matsogo kgafetšakgafetša a re thušitše go fenya ditlamorago tše šoro tša leuba le. Ona magato a ka moka e sale mokgwa wa rena wo kaonekaone wa go itšhireletša.
A re gopoleng ka fao re ikunnego tše ntši ka gona go laola go phatlalala ga leuba le matšatšing a mathomo.
Le ge e le gore ditiragalo tše ntši tša leago le tša ikonomi di buletšwe, re swanetše go tšwelapele go latela magato ka moka a maphelo. Se se tloga se le maleba kudu ge re nyaka go aga ikonomi ya gaborena ka leswa le go lebala ka masetlapelo a.  