Go tsošološa ikonomi yeo e šomago

vukuzenzele unnamed

Go tsebaga tšwa ga Lesolo la Tsošološo ya Mešomo ka Presidente (beke ya go feta ke seka sa go gatela pele ga mo kgwa wa rena wa go lwa le tlhokego ya mešomo.
Re tšea tsela ya boikgafo ge go etla bašoming, gomme mmušo ke wona mohlodi le mokgontšhi wa mešo-mo. Lesolo la Tsošološo ya Mešomo ka Presidente ke la moswananoši ka bogolo le bophara bja yona, gomme e akaretša peeletšo ya  R100 billione mo mengwa-geng e meraro yeo e tlago. Re tla šireletša le go tlhola mešomo yeo re e abelago mašeleng thwii mmogo le dikimollo tša thekgo ya lephelo ge mebaraka e sa tsoga go tšwa tobong ya go hlolwa ke kokwanahloko ya khorona. Tše ka moka di šetše di itokišeditše go tlo phethagatšwa, gomme ke ditlaleletšo go boikgafo bjoo re šetšego rebo dirile. Bjale ka ge tše dingwe tša dikimollo di itheile maatleng a mananeo ao a šetšego a le gona, tsošološo e akaretša le mekgwa ye meswa ya bohla-mi. Se se akaretša nepišo go seo re se bitšago ‘mešomo ya leago’. Re šoma go tšwa mokgweng wa gore ga go na tlhokego ya mošomo woo o swanetšego o dirwe go šo-mana le mathata a leago ka setšhabeng sa borena.Maikemišetšo ke go thekga mabokgoni a bohlami, bo-thomi le a setheo ao a lego gona setšhabeng ka bophara gore go be le go tšea karolo ga batho bakeng sa nepo yeo e swanago. Mošomo wo o kgabaganya makaleng a go fapafapana, go balwa le tšhireletšo ya dijo, go fediša dikgaruru tša mabapi le bong, go kaonafatša mafelo a mekhukhu le tše dingwe tše ntšhi. Se se tla tlaleletša maite-kelo a lekala la setšhaba, sa dumelela batho ba bantšhi gape le seabe sa leago mmo-go le mekgwa ye meswa ya tšhomišanommogo le maloko a setšhaba a go fapafapana. Tsošološo e akaretša lena-neo le leswa la bosetšhaba la go thwala bathušabarutisi le bathuši ba ka dikolong.Dikolo di šetše di thwala ka ye nako, gomme se se tliša menyetla e meswa setšha-beng se sengwe le se sengwe nageng ka bophara. Go thwala batho  go šomela mmušo ga go lebelele feela batho bao ba se nago ma-bokgoni. Go na gape le go lebelela dialoga tša dithuto fao go nago le menyetla ya baoki, dialoga tša mahlale, ba mešomo ya matsogo le ba bangwe. Tsošološo e tla šireletša le mešomo ka makaleng ao a amilwego kudu ke leuba.Thekgo e tla fiwa barutiši ba dikheretšhe, kudu ba basadi. Balemipotlana ba go feta 74 000 le bona ba tla fiwa mašeleng a gore ba kgone go tšweletša.Bjalo ka setšhaba, re hlo-ka tša bokgabo le setšo go tsošološa meboya ya rena ka boswa. Tsošološo e tla ka kabo ya mašeleng go thuša le-kala le gore le kgone go boela sekeng, go balwa le thekgo ya bohlami bja dikanegelo tša mararankoding a leago le go oketša dipolatefomo tša kgwebo ya inthaneteng. Se se tla kgontšha borabokgabo go ikamanya le ma-baka a maswa a go šoma ao leuba le a gapeletšago go rena ka moka, gape le go tšea menyetla e meswa gore ba gole. Selo se segolo seo se kgontšhago tlholo ya mešo-mo ka boati, gomme se di-rilwe go ba se bohlokwa ke leuba, ke kgokagano. Gore re kgone go fenya taba ya go se lekalekane ge go etla kgokaganong, tsošološo e tla abela malapa ao a itopelago tša fase kgokagano ya lebelo ya inthanete, ka mokgwa wa go a lefelela karolo ye nngwe ya inthanete le go oketša Wi-Fi ya mahala setšhabeng.Bjalo ka ge naga e tsoga go tšwa masetlapelong a leuba la kokwanahloko ya khorona, ga re na pelaelo le go tšhošwa ke mošomo o mogolo woo o re emetšego. Re swanetše re fihlelele tsošološo ya ikonomi ya ka pelapela ebile e akaretšago.Re swanetše re dire gore batho ba borena ba bantšhi ba boele ba šome gape. Re swa-netše gape re boele sekeng ge go etla kabong ya ditirelo tša motheo le mananeongkgopa-rara a bohlokwa, go bolela ka dihlohlo tša leago gape le go kaonafatša ditšhaba tša ma-keišeneng le metsemagaeng.Go thwala batho go šomela mmušo ke sedirišwa seo se ka kgonago go dira tšohle tšeo di boletšwego ka mo godimo: go hlolela batho ba bantšhi mešomo mo nakong ye nnyane ge mebaraka e sa tsoga, gape le go hlola mohola wa leago ge tšeo di diragala. Mohlala wo o tsopolwago gantšhi ke wa lenaneo la kgoparara la mešomo ya setšhaba leo le thomilwego ke ba Amerika morago ga Great Deppression mengwageng ya bo 1930. Se e be e se tsošološo feela, empa e hlohleleditše gape le go kgatha tema le go akaretšwa. Go na le mehlala e mentšhi ya mananeo a moswananoši a go thwala batho go šomela mmušo ka dinageng tšeo di hlabologago, go balwa le ka India, Ethiopia gape le ka mo Afrika Borwa. Mananeo a a dira dipeeletšothwii ka diikonoming tša selegae, ka go fihlelela mafelo ao a ihlokelago pele, ka go thekga dikgwebopotlana tša selegae, gomme go tloga moo ya tsena ka ikonoming ye kgolo.Mananeo a gape a hlohle-letša le go kgatha tema ga setšhaba mmogo le kakaretšo, go fa ditšhaba maatla a go fetola maphelo a tšona ge di thoma mešomo e meswa. Ka go dira bjalo, a tliša tlhabolo-go maemong a selegae gape le a setšhaba ka bophara. Peeletšothwii ya mmušo go thekgeng mešomo le go tla ka menyetla ya ikonomi yeo e hlolago mohola wa leago e dira go feta ge go etla tabeng ya go lwa le tlhokego ya mešomo. E a arabela ka gobane e šomiša didirišwa tša mmušo go arabela dihlokwa tša setšhaba sa ka nageng, e ka ba tabeng ya go hlokomela tlhago, go hlokomela gore ba ba le dijo tse di lekanego, go bula disenthara tše dingwe tša dikheretšhe, goba bakeng sa ditsela tše kaone tšeo di fihlelelegago. Ke yeo e gatelago pele ka ge e etla ka tšhireletšo ya leago le tšhireletšo ya letseno go bao ba hlokago ka ge ba sa humane mešomo. Ke peeletšo ya go fihla le ka moso ka ge e thekga lenaneo la tsošološo ya ikonomi ka bophara ka go phakiša go dira gore batho ba borena ba šome go kaonafatša mana-neokgoparara a mmušo wa bosetšhaba le a mebasepala. Ka dikimollo tšeo di lego gona ka tsošološong, re hlola mešomo re hlolela bao ba e hlokago, mola ebile re eba le khuetšo yeo e bonalago ditšhabeng ka moka. Bjalo ka mananeo a go thwa-la batho go šomela mmušo go kgabaganya lefase, tsošološo ye ya tša mešomo le yona e thekga le go oketša karolo e bohlokwa ya lekala la porae-bete ge go etla tlholong ya mešomo. Ga le ipoeletše ka gore ge go tsoga ga ikonomi go tšwela pele, tlhokego ya mešomo ya mmušo e a fo-kotšega. Maitemogelo a mošomo le mabokgoni ao a hwetšwago ke bao ba holegago Lesolo la Tsošološo ya Mešomo ka Presidente a tla kaonafatša dibaka tša bona tša go hwetša mešomo. Maitemogelo ao ba a huma-nego a ba bulela gape tsela ya go ba borakgwebo.Bakgathatema ba tla kaona-fatša mabokgoni a bona gore ba kgone go thoma dikgwebo tša bona, gomme ba ka šomisa letseno leo ba le hwetšago go tšwa mošomong wa mmušo go tsenela dibaka tše dingwe tšeo di tsentšhago letseno. Ke phela ke gatelela gore bothata bja COVID-19 ke monyetla wa go aga bokaone ka leswa.Mo nakong ye ya bothata bjo bogolo, re tla be re iphora ka go dira ditshepišo tšeo di se nago bonnete gomme di rotošago ditetelo tše kgolo tšeo re tlo palelwago ke go di phethagatša. Ke ka fao diki-mollo tša thekgo ya mešomo le lephelo di abetšwego maše-leng ka botlalo, ka lenaneophethagatšo leo le kwagala-go. Tsošološo ya mešomo ga e ka ga ditshepišo tšeo di se nago ntlha le thito tša ka moso, efela e ka ga tlholo ya mešomo gona fa, gonabjale.Tsošološo ke poelo ya di-poledišano tšeo di tseneletše-go le mafapha a bosetšhaba, diprofense le mebasepala ya setoropo go hlama mananeo a mešomo ka pelapela ao a ka abiwago goba a oketšwa mo nakong yeo e sa fetego kgwedi tše tshela. Mafapha ao a rwelego mai-karabelo a go phethagatša, mmogo le batšeakarolo ba bangwe, ba lekotšwe ka go tsenelela go lebeletšwe bokgoni bja bona bja go phethagatša. Go lenaneo le lengwe le le lengwe leo le welago ka tlase ga tsošološo, menyetla e tla bapatšwa ka boati gomme go thwalwa e tla ba ga maleba, go bulegilego ebile go senago bofihla. Dinepo tšeo re ipeetšego tšona di a kgonega ebile di a fihlelega, gomme di tšea malebiša go tšwa maite-mogelong a maloba le mekgwatšhomo ye kaonekaone ya boditšhabatšhaba. Batho ba borena ba itokišitše ebile ba ikemišeditše go šoma. Boikemišetšo bjo bo swanetše bo kaonafatšwe, mmogo le mabokgoni a rena ka moka ge a le ngatana gomme a šomišwa go aga naga ya borena ka leswa mo nakong ya kokwanahloko ya khorona. Lesolo la Tsošološo ya Mešomo ka Presidente e tliša kimollo go malapa ao a ite-mogetšego marega a matelele a go tonya, ka letseno leo le fokotšegilego kudu, gape le bakeng sa batho bao ba fe-ditšego mengwaga e mentšhi ba sa šome. Mošomo wa nnete wa go tšea gabotse ke tokelo ya motho yo mongwe le yo mongwe. Ke senyakwa sa kgolo ya ikonomi le boiteka-nelo bja leago. Ka go fa tokelo ye maatla, Lesolo la Tsošološo ya Mešo-mo ka Presidente e tsenya letsogo go kwagala mo ta-beng ya go aga setšhaba seo se šomago. 