Bobegaditaba bja Afrika Borwa ke kokwane ye bohlokwa ya temokrasi ya rena 

vukuzenzele unnamed

Mo dinageng tše dintši go pha tlalala le lefase, leuba la coronavirus  le diri le gore go be le kiletšo ya ditokologo tša badudi tše dintši gomme la šikinya kopano ya leago.
Eupša dinaga tšeo di nago le diinstitušene tše maatla, mananeo a molao a go ela maemo hloko le bobegadi taba bjo maatla di dutše di kgona go thibela go nyatšwa ga ditokelo tša batho le gore taolo ya mmušo e se šomišwe bošaedi.
E šetše e le dikgwedi tše tshela mola go tsebišwago maemo a bosetšhaba a ma setlapelo. Ntle le mokgwa wa moswananoši wa bolwetši le tlhohlo ye kgolo ya go bea naga ya batho ba 58 milione ka fase ga go dula ka gae, re šomile gabotse. Re kgonne go laola go phatlalala ga bolwetši kudu ka lebaka la tirišano le tlhokomelo ya badudi.
Se se kgonagetše ka lebaka la mošomo wo mobotse wa bobegaditaba bja rena.
Re swanetše go leboga boraditaba/mmaditaba ba go šoma ka maatla gape ba maikemišetšo ba Afrika Bo rwa. Ba thušitše go abela badudi ba rena tshedimošo ka go phatlalatša melaetša ya maphelo ka ga go se batamelane kudu le go hlweka. Ba dirile se ka fase ga maemo a boima, gantši ka methopo yeo e se ya lekanago.
Ba boletše dikanegelo tša dipoelo tša go dula ka gae go maphelo a batho le dikgwebo tša bona. Ba ile metseng, di toropong le ditoropokgolong, ba tšweletša dikanegelo tša batho ba ba tlwaelegilego gomme ba gogela šedi ya setšhaba go mathata ao go itemogetšwego wona maoke long le dikliniking, gomme seo se hlohleleditše magato a mmušo.
Bobegaditaba bja rena bo utollotše dilo tšeo ka tlwaelo di bego di ka se utollwe. Ba phethagaditše mošomo wa bona wa bohlokomedi ka go tšweletša nyanyeng mediro ya bomenetša le taolompe, e lego seo se bakilego ngangišano ye kgolo ya setšhaba gomme se sa dira gore go be le dinyakišišo tša maemo a godimo tše mmalwa. Ka di pego tše ba dirile gore batho ba be le kholofelo go bona.
Bobegaditaba bjo bo lokologilego ga se mafelelo ka bobjona. Ke mokgwa woo temokrasi e bolokwago le go thekgwa ka ona. Nakong ya leuba le, bobegaditaba bja rena ga se bja kgatha fela tema ya bohlokomedi, eupša bo phethagaditše mošomo wa bjona wa segae wa go thekga maitapišo a setšhaba go laola coronavirus .
Go lebeletšwe bohlokwa bja bobegaditaba temokrasing ya rena, ke matshwenyego a magolo gore go swana le makala a mangwe a ekonomi, mathata a coronavirus  a amile kudu makala a bobegaditaba bja rena. Diphatlalatšo tše dingwe di lahlegetšwe ke 60% ya letseno la tšona ka matšatši a mathomo a go dula ka gae.
Dikhamphani tše mmalwa di ile tša swanelwa ke go fokotša megolo, tša fokotša palo ya bašomi goba go fokotša diiri tšeo di šomilwego. Ka maswabi, diphatlalatšo tše dingwe di ile tša gapeletšega go tswalela, gare ga tšona ke maina a tše dingwe tša dikgatišobaka tšeo di hlo mphiwago gape di tsebagala kudu tša Afrika Borwa.
Mešomo ye e lahlegilego ka lebaka la go dula ka gae e okeditše mathata ka dikha mphaning tša bobegaditaba tšeo di šetšego di lebane le ditlhohlo tša go swana le go lahlegelwa ke matseno a go bapatša, go wa ga tshepedišo le go lahlegelwa ke mmaraka wo o tšerwego ke dikha mphani tša ditaba tša megala le ditheknolotši tše dingwe.
Mathata a a ditšhelete a gohle, go tloga go maina a dikgatišobaka tša inthanete go ya go dikuranta tše tlwa elegilego go ya go kgašo ya setšhaba.
Ye ke ye nngwe ya ditaba tšeo di tšweleditšwego ka bjako nakong ya poledišano ya ka le Foramo ya Barula ganyi ba Bosetšhaba ya Afrika Borwa kgauswanyana. Go na le go nyama, le ge go le bjalo, intaseteri ya bobegaditaba e šoma ka maatla go kaonafatša mehuta ya kgwebo, go hlohleletša le go boloka kudu mešomo ya bašomi ka moo go kgonegago.
Ka lehlakore le lengwe, bobegaditaba ke lekala la moswananoši mo setšhabeng se sengwe le se sengwe ka gore ditsebi tša bjona di dira mošomo wo o lego bohlokwa go taolo ya temokrasi ya rena.
Ba šoma go abela setšhaba tshedimošo le go lekola gore bao ba nago le maatla ga ba a šomiši bošaedi.
Re nyaka boraditaba/mmaditaba ba bantši, e sego ba bannyane. Ke ka moo go lahlegelwa ke raditaba/mma ditaba wo tee e se tahlegelo go intasteri fela eupša le go naga.
Re nyaka bomahlwadibona ba rena ba bobegaditaba, bao ba tlago le maitemogelo le kgopolo ya institušene, gomme ba kgona go aba di pego tše bohlokwa le tsheka tsheko ya tsebo. Gape re nya ka boraditaba/mmaditaba ba bafsa ka profešeneng bao ba tsebago theknolotši, bao ba tsebago mekgwa ye mefsa ya go anega ditaba gape ba šogana le dingongorego tša badudi ba bafsa.
Bjalo ka setšhaba re swanetše go thekga bobegaditaba bja rena go felela. E ka ba go kgetha go lefela mananeo a kgašo, go thekga mešomo ya boraditaba/mmaditaba ka go ba le seabe mo kgoboketšong ya bona ya mašeleng, go lefa laesense ya SABC goba go no reka kuranta, ka moka re ka kgatha tema ya rena go thekga intasteri ye e lego mathateng.
Bjalo ka mmušo, le ge re le maemong a a fokolago a ekonomi, re tla tšwela pele go dira papatšo ye e  tla bapatšwago diphatlalatšong le  mananeong a kgašo, kudu bobegaditabeng bja setšhaba.
Lekala la praebete le lona le swanetše go tšwela pele go thekga intasteri ka go bapatša le go šoma le makala a bobe gaditaba go tšweletša mana neo a mafsa a go sepelelana le mekgwa ya bobegaditaba bja lefase. Batho ba botho ba mo gae le mekgatlo ya go aba ba swanetše go tsenya letso go go thekga diprotšeke tša bobegaditaba bja kgahlego ya setšhaba, bjale ka ge go direga go ditemokrasi tše dintši.
Go phatlalatšwa ga ditaba tša maaka nakong ya leuba, kudu go difala tša dikgoka gano tša leago, go dirile gore go be le hlokego ya go bega ka tšhoganetšo ditaba tše dintši tša nnete, tša toka gape tša go se tšeye lehlakore.
Nakong ye batho ba rena ba tshepetše go makala a rena a bobegaditaba ao a tsebegago go hwetša tshedimošo, gomme se se gatelela bohlokwa bja bjona bjalo ka kokwaane ya temokrasi ya rena.
Ge re thoma mošomo wo mogolo wa go aga lefsa ekonomi ka morago ga di tlamorago tša leuba, intasteri ya bobegaditaba e tla hloka thekgo ya rena go feta peleng.
Bobegaditaba bjo bo lokolo gilego bo ile bja hlalošwa bjalo ka ‘mohlokomedi yoo a sa robalego wa tokelo ye nngwe le ye nngwe yeo banna le ba sadi bao ba lokologilego ba e hlomphago’. Ge re hlompha mošomo wa bona ka gare ga leuba le, a re šomeng ka maatla go kgonthiša gore bobegaditaba bjo bo lokologi lego gape bja go fapana mo nageng ya rena bo tšwela pele le go atlega.  