Šireletšang basadi le bana ba rena 

vukuzenzele unnamed

Ngwaga wo o feti lego, go nyaka go fihla lehono, diketekete tša basadi, tša banna le bana ba ile ba gwantela Palamenteng go tliša ditšhupetšo kgahlanong le bothata bja go katwa le go bolawa ga basadi le bana.
Ka nako yeo, setšhaba se be se sa tšhošitšwe ke go bolawa ga Uyinene Mrwetyana, Leighandre Jegels, Jesse Hess le ga basadi ba bangwe ba bantši bao ba lahlegetšwego ke maphelo a bona ka diatleng tša banna ba bašoro.Go tšwa maemong a bona a go fapana, bafsa le batho ba bagolo, baithuti le basadi bao ba šomago, bagwanti bao ba bego ba dira ditšhupetšo ka khutšo ba be ba emišeditše godimo dipolakate tšeo di bego di ngwadilwe ‘Enough is Enough’ le ‘Am I next? ’. Bohloko le go befelwa ga bagwanti bao bo be bo le nyanyeng ka letšatši leo. Ge ke amogela dinyakwa tša bona tšeo di bego di hlagišitšwe ka fao go kwagala ka gona, go bile nyanyeng go nna gore re swanetše go dira se sengwe ka tšhoganetšo le ka maikemišetšo. Go bile bohlokwa go nna gore ke se ke ka fetola dinyakwa tše ka ma-ntšu a go se kwagale le ka ditshepišo tšeo re ka se di phethagatšego.Matšatši a mmalwa ka morago ga fao, ke ile ka bitša tulo ya mohlakanelwa ya Palamente, fao re tsebišitšego Leanotiro la Phetolo ya Tšhoganetšo la R1.6 pilione ka nepo ya go lwantšha dikgaruru tša bong le polao ya basadi (GBVF).Mo dikgweding tše tshela tša go tsenya tirišong ga leanotiro le, go šomiša ditšhelete tša setšhaba ka dikgorong tša mehutahuta tša mmušo go ile gwa bewa pele ka leswa ka nepo ya go tsekga ditsenogare tša tlhokomelo le thekgo ya batšwasehlabelo, go masolo a temošo le a thibelo ya dikgaruru tše, go kaonafatša melao le melao-tshepetšo, go tšwetša pele maatlafatšo ya basadi ka ekonoming, le go maatlafatša tshepedišo ya toka go bosenyi.Gomme mo lebakeng le re mo mafelelong a go hlama melao ye bohlokwa leswa ka nepo ya go lwantšha GBVF.Melaokakanywa ye meraro ye bohlokwa ya go amana le dikgaruru tša bong (GBV) e tsebagaditšwe ka Palamenteng mo nakong ye e sa tšwago go feta. Ka go tsebagatša Melaokakanywa ye, re hlompha tshepišo yeo re e dirilego go ba-gwanti ngwageng wo o fetilego le go basadi ba naga ye ka moka. Melaokakanywaphetošwa ye meraro ye e hlametšwe go tloša se-kgoba seo se dumelelago gore basenyi ba melato ye ba tšhabele toka le go phethagatša ka botlalo ditokelo tša basadi le bana ba naga ye.
Melaokakanywa ye, ge e šetše e phethilwe, e tla thuša go bušetša sekeng tshepo ya basadi ba naga ya rena ya gore molao o gona go ba šireletša.Wa mathomo ke Molaokakanywa wa go fetoša Molaophetošwa wa Bosenyi (Wa Melato ya Thobalano le ye e Amanago le ona). Se se dira gore tšhošetšo ka tša thobalano e be molato o moswa, o katološa mo-llwane wa molato wa go robalana le wa leloko, ebile o katološa maikarabelo a go bega melato ga batho bao ba belaelago gore go dirilwe molato wa thobalano wo o dirilwego kga-hlanong le ngwana.O oketša mollwane wa Retšistara ya Bosetšhaba ya Basenyi ba tša Thobalano (NRSO) gore e akaretše le dintlha tša basenyi ka moka ba tša thobalano. Go fihla mo lebakeng le, e be e dirišwa fela go basenyi ba tša thobalano bao ba bonwego molato wa bosenyi bja thobalano bjo bo dirilwego kgahlanong le bana goba kgahlanong le batho bao ba nago le bofokodi bja ka menaganong. Nako yeo dintlha tša mosenyi di swanetšego go ba ka retšistareng e okeditšwe, gomme bao ba ngwadilwego ka gare ga retšistara ba tla swanela go tsebagatša se ge ba romela dikgopelo tša mošomo go ya go šoma le batho bao ba lego kotsi-ng. Molaokakanywa wo o hlagiša gore maina a batho bao ba lego ka NRSO a hwetšagale setšhabeng.Molaokakanywaphetošwa wa Bosenyi le Melato ye e Amanago le ona o tiiša, gareng ga tše dingwe, go fa peila go basenyi ba GBVF, ebile o oketša kotlo ya melato yeo gomme go na le lebakanako la fasana leo le beilwego la gore motho yo a bonwe -go molato a romelwe kgolegong.Diphetošo tše di tliša ditlamego tše diswa go bahlankedi ba phe-thagatšo ya molao le go dikgoro-tsheko tša rena.Ge mosekiši a sa ganane le peila mabakeng a GBV , o swanetše go ngwala mabaka a bona. Ka ntle le ge motho yo a pharwago ka molato wa dikgaruru tša bong a ka fa mabaka ao a sego a tlwaelega gore ke ka lebaka la eng a swanetše go lokollwa ka peila, kgorotsheko e swanetše go laela gore a golegwe go fihla ge ditshepedišo tša bosenyi di phethwa.Ge di fihlelela sephetho ka ga kgopelo ya peila, dikgorotsheko di gapeletšega go hlokomela dilo tše mmalwa. Di akaretša dipego tša pele ga tsheko ka ga go nyakega ga go lokolla mopharwakamolato ka peila, ka ga ditšhošetšo tša di-kgaruru tše di dirilwego kga-hlanong le motšwasehlabelo, lemaikutlo a motšwasehlabelomabapi le polokego ya gagwe.Ge re etla go parola, mongongoregi goba wa leloko la motšwasehlabelo yo a hlokofetšego o swanetše go tliša tlhagišo go lekgotla la diparola.Ka lebaka la maemo a go se amogelege a dikgaruru tša baratani ka mo nageng ya rena, re tiišitše ditlhagišo tša Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng.Dikgaruru tša ka malapeng bjale di hlalošwa bjalo ka tšeo di akaretšago le tša bao ba tshephišanego lenyalo, baratani, bao ba lego ka maratong a setšo, le dikamano tšeo di bonwago e le tša marato, tša thobalano goba tša bong tšeo di ka tšeago lebaka lefe goba lefe. Molaokakanywa wo o katološa tlhalošo ya ‘dikgaruru tša ka malapeng’ go akaretša tšhireletšo ya batšofadi kgahlanong le tlaišo ka maloko a lapa.Bangongoregi ba tla kgona go dira kgopelo ya taelo ya tšhireletšo ba šomiša inthanete. Go thibela seemo seo go sona basenyi ba ka utago histori ya bona ye e fetilego ya dikgaruru tša ka malapeng tšeo ba di dirilego, lenaneo leo le ikemego leo le kopantšwego la ditaelo tša tšhireletšo le tla hlongwa.Diphetošo tše di šišintšwego di gapeletša gape Kgoro ya Tlhabollo ya Leago, Kgoro ya Thuto ya Mo-theo, Kgoro ya Thuto ya Godi-ngwana le Kgoro ya Maphelo go fana ka ditirelo tše itšego go batšwasehlabelo fao go hlokagalago le go ba romela madulong a itšego le go hwetša tlhokomelo ya kalafo.Mabaka ao ka ona mosekiši a ka ganago go sekiša ge go dirilwe melato ka fase ga Molao wo o fetošitšwego goba go gomiša dipharo ka molato tše di amanago le go kweša motho bohloko mmeleng goba fao e lego gore go šomišitšwe sebetša go tšhošetša mongongoregi di diretšwe mellwane.Mohlomongwe phetošo ye bohlokwa kudu go Molao wo, ke ge motho a tseba, a dumela ka fao go kwagalago goba a belaela gore go na le tiro ya dikgaruru tša ka malapeng ye e dirilwego kgahlanong le ngwana, kgahlanong le mogolofadi goba kgahlanong le motšofadi gomme a palelwa ke go bega tiragalo yeo go modirelaleago goba go Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa (SAPS) motho yoo a ka faenwa goba aromelwa kgolegong.
Go swana le ge leloko la SAPS le palelwa ke go obamela ditlamego tša gagwe ka fase ga Molao wo, seo se tla tšewa bjalo ka maitshwaro ao a sa amogelegego gomme se swanetše go begelwa Bongwalwedi bja Badudi bja Tirelo ya Maphodisa.Molao ke mošireletši wa ma-kgonthe wa setšhaba ka moka, eupša kudukudu wa batho ba ona bao ba lego kotsing kudu. Ge o ka phethagatšwa ka šedi le ka fao o lekalekanyago batho, ke motiišetši wa molao wo maatla.Basadi ba Afrika Borwa ba te-nnwe ke ditiro tša go nanya tšeo di sa phethagatšego ye nngwe ya ditokelo tše bohlokwa go tšona ka moka – go phela ka tokologo o hloka letšhogo.Mmušo wo le badirišani ba ona ba tla direla basadi ba Afrika Borwa go loka. Re ka se ba swabiše.