A re bolokegeng ka moka ga rena

vukuzenzele unnamed


Naga ya gaborena e theošeditšwe go maemotemošo a bobedi mo magatong a rena a leuba la corona virus . Se se tlile bjalo ka kimollo go maAfrika Bo rwa ka moka bao ba ilego ba swanela ke go phela ka fase ga dikiletšo tše tiišeleditšwego letsogo dikgweding tše tlhano tša go feta.
Maemo a ke taetšo ya kgatelopele yeo re e dirago go fokotša diphetelo tše diswa le tlalelo dinolofatšing tša rena tša maphelo. Se sengwe ke gore ye ke kgatelopele ye bohlokwa kudu ge re le gare re kalokana le go thomiša ikonomi ya gaborena ka leswa.
Eupša e sale ka pela gore re ka keteka.
Re sale ka gare ga leuba la go bolaya leo le tšeerego maphelo a 11 000 ka Afrika Borwa e le noši. Ka diphe telo tšeo di netefaditšwego tša go feta seripa sa milione, re santše re nale palo ya godimodimo ya bohlano ya diphetelo lefaseng. E bile gape go nale kgonagalo ya go bowa gape ga bolwetši.
Ge eba re nyaka seo se ka re gopotšago gabotse ka bohlokwa ba go ntšha mahlo dinameng, re swanetše go lebelela ditiragalo tše hlagi lego malobanyana dikhilo mithara tše diketeteke kgole le rena go la New Zealand.
Dikgwedi tše tharo go tloga nakong ya ge naga yeo e tsebagaditšwe gore ga e na coronavirus , New Zealand e tswaletše naga ka bophara gapegape. Le ge e le gore go phulega ga diphetelo tšeo tša moragorago di be di se kaalo, mmušo o ile wa nanoga wa phethagatša gape dikiletšo tša go tswalelwa ga naga.
Dikiletšo tša go swana le tše di ile tša swanela ke go phethagatšwa ka leswa di karolong tše ntši tša Yuropa ge naga ye e itemogela le photo la bobedi la diphetelo.
Maitemogelo a a laetša ka  fao dilo di ka fetogago ka lebelo ge go bolelwa ka COVID-19 .  Se ke segopotšo go mang goba mang magareng ga rena yo a ka bego a na le kgopolo ye fošagetšego ya gore re kgauswi le go bona mafelelo a seemo sa mohuta wo se se mpe sa tšhoganyetšo maphelong a bohle.
Go ya nneteng, go nale dika tša go re tlišetša tshepho.
Palo ya diphetelo tše diswa tšeo di netefaditšwego mo Afrika Borwa e tšwelapele go theoga. Nakong ya ge bolwetši bjo bo nyologetše godimodimo, re be re gatiša diphetelo tše diswa tša go balelwa 12 000 ka letšatši.
Palo ye e theogetše fase go fihla palogare ya go balelwa 5 000 ka letšatši bekeng ya go feta. Palo ya rena ya bao ba fodilego ke 80%.
Ge naga e theošetšwa go maemotemošo a bbedi, dikiletšo tše ntši ka ditira galo tša leago le tša ikonomi di fedišitšwe. Eupša se se tsamaišana le kotsi yeo e hlatlogilego ya diphetelo.
Go nyakega gore gabjale re laole kotsi ye le go netefatša gore diphenyo tšeo re di fihleletšego go fihla ka nako ye tša go bea phatlalalo ya leuba le ka fase ga taolo ga di bušetšwe morago. Kotsi ye kgolokgolo maphelong a setšhaba ka nako ye ke go iketla kudu. Re a tseba gore gabjale re dumeletšwe go kopana le bagwera le ba malapa a rena, go etela mafelo a boithabišo, go tšea maeto a boiketlo le go nwa mabjala ka diresturenteng, dipareng le ka dithabeneng.
Eupša mmolelwana wa segologolo o re seo o se kgo nago ga go re o se dire.
Batho ba bantši ba go ba le coronavirus  ga ba laetše dika tša bolwetši ebile le bona ba kaba ba sa tsebe gore ba fetetšwe. Ye ke nnete ya se bele ya go se leše di wela ka gobane e ra gore wo mongwe le wo mongwe wa rena a ka be a fetetšwe ka nako ye ebile a ka fetetša ba bangwe e se ka maikemišetšo.
Se se diragala kudu ge go etelwa meloko, kudukudu batšofadi le bao ba nago le malwetši a mangwe ao a bego a le gona mebeleng ya bona ao a ba dirago gore ba be kotsing ya go fetelwa.
Nnete ke gore se se diragala gape ge batho ba e ya diko panong tša sedumedi goba ditiragalong tša setšo.
Lephoto la bobedi la diphe telo leo dinaga tše dingwe tše ntši di itemogetšego lona ke kgonagalo yeo e dulago e le gona le ka mo nageng ya rena. Le ge e le gore tše ntši tša dikiletšo di fedišitšwe, ga go re gore di ka se boye gape ge go ka direga gore re itemogele tlhatlogo ye kgolo ya diphetelo. Leuba le ke taba ya lehu le bophelo. Re swanetše go tlwaela seemo ebile re swanetše go ntšha mahlo dinameng.
Mo matšatšing, dibekeng le dikgweding tše tlago, re swanetše gore ka pejana re lebiše šedi ya rena pholong.
Ikonomi ya rena le setšhaba sa gaborena di tlaišegile kudu. Ge re le gare re boela ditiragalong tša ikonomi go kgabaganya diintasteri tša go lekana tšohle gotee le mošomo wa go lokiša fao go senyegilego, re nale mai karabelo a gore re se lahlele toulo bjalo ka motho ka noši, bjalo ka bengmešomo, bjalo ka setšhaba, bjalo ka malapa, bjalo ka ditsebi, bjalo ka bašomi le bjalo ka badudi.
Ga gona le ka o tee wa rena yo a nyakago go boela matšatšing a mathomo a dikiletšo tše bogale tša go tswalelwa ga naga. Re nyaka go gatela pele ka maphelo a rena. Re nyaka gore bagwera le baratwa ba rena ba dule ba phetše gabotse ebile ba bolokegile.
Bjalo ka setšhaba, a re tšweleng pele go šoma mmogo go netefatša gore re gatela pele. Go theošetšwa go maemotemošo a bobedi a go tswalelwa ga naga ga go re gore batho ba itirele ka go rata. Melao ya go šielana sekgala, go apara maseke, dikgobokano tša leago le maeto a boditšhaba e santše e le gona.
Katlego ya rena seemong se e godimo ga bokgoni ba rena ba go latela melao ye beilwego le go netefatša gore re itshwara ka tlhokomelo le ka maikarabelo.
Nako le nako ge re gopola go dira tiragalo ya mohuta ofe goba efe ye sego bohlo kwa, re swanetše go ipotšiša potšišo ye: naa e kaba kotsi ya se ke efe go rena le ba thong ba bangwe? Fao go nago le kotsi, le ge e kaba ye nnyane ka mokgwa mang, go kaone ge re ka ema ka yona.
A re gateleng pele, bjalo ka mehla, ka tlhokomelo. A re bolokegeng ka moka ga rena.  