Go keteka basadi ka go ba Go keteka basadi ka go ba akaretša ekonomingakaretša ekonoming

vukuzenzele unnamed

Ka Phato Afrika  Borwa e keteka Kgwedi ya Basadi.
Tiragalo ye e dira matswalo a letšatši ka 1956 ge basadi ba 20 000 ba matšhetša Union Buildings – basadi ba bantši ba go bolela malema a go fa-pana, go tšwa mafelong a go fapana gomme ba mehlobo ka moka. Ba be ba kopane ka senyakwa sa bona sa go fediša melao ya dipasa le tokelo ya bona ya go phela ka tokologo.
 Maemo le kemo ya basadi ka Afrika Borwa lehono a fapana kudu le ao bommago rena le bokoko a rena ba bego ba phe-la ka fase ga wona ka 1956. Re tšwa kgole gore re be le Afrika Borwa ya go hloka semorafe, ya go hloka kgethologanyo ya bong, ya go huma gape yeo e lokologilego. Go bile le tšwelopele kudu mo go kaonafatšeng maphelo a basadi ba Afrika Borwa go ekonomi, lekala la dipolotiki le go bophelo bja setšhaba. Go le bjalo, re a tseba gore re sa ya kgole. Basadi ba sa lebane le kgethollo, tlhorišo le dikgaruru, gomme ba sa phela ka bohloki. Ge e le gore ka nnete re nyaka go diragatša tshepišo ya Mo-laotheo wa rena re swanetše go lwantšha dikgato tse di dirago gore basadi ba se be le letseno le tšhelete moo go dirago gore ba ikhwetše ba kgotleletše go hlorišwa le go bethwa.Re tsenetše lesolo la go ribolla leswika leo le re amantšhago le maitapišo a lefase a go fi-hlelela tekatekano ya bong ka 2030. Tekatekano ya meloko ke agenda ya tlhohleletšo le phetogo go fediša kgethollo le dikgaruru kgahlanong le ba-sadi le bana le go kgatha tema ka go lekana bophelong bja dipolotiki, leago le ekonomi.  Bjalo ka karolo ya lesolo le, re kopantše ‘Ditirišano tša Twantšho’ tše pedi, yenngwe ke ya toka le ditokelo tša ekonomi ge ye nngwe e le ya kgahlanong le dikgaruru tše di ekadilego ka bong. Bobedi ditabakgolo tše di bohlokwa go agenda  ya rena ya bosetšhaba.  Dikgwedi tše 11 go tloga mola Leano la Twantšho la Go arabela la Tšhoganetšo go lwantšha dikgaruru tšeo di ikadilego ka bong le dipolao tša basadi (GBVF) ke banna le phethagatšwago go bo-nagetše tšwelopele go godiša thekgo le tlhokomelo ya bao ba phologilego, gomme go na le tšwelopele go kaonafatšeng molao go ba fa tšhireletšo ye kgolo. Mo kgweding ya Phato, re thoma ka phethagatšo ya Leano la Peakanyo la Bo-setšhaba go lwantšha GBVF ke banna. Ntlha ya bohlokwa ya leano le ke go kgonthiša gore basadi ba bantši ba fiwa kudu menyetla mo ditšheleteng. Se ke ka gore go se lekalekane ga ekonomi le go se lekalekane ga leago go a sepelelana. Maemo a basadi ka Afrika Borwa a ba dira gore ba be kotsing ya go hlorišwa. Re swanetše go oketša thekgo ya basadi go ba kgontšha gore ba itirele tšhelete ya bona. Re dirile maikgafo a mmalwa ka fase ga Tekatekano ya Moloko yeo e tla tšweletšago dipoelo ka Leano la Peakanyo ya Bo-setšhaba. Sa mathomo, re ya go tsentšha basadi mererong ya ekonomi ka go ba abela dithendara. Re beile selebanywa sa go kgo-nthiša gore bonnyane dithoto le ditirelo tša go lekana 40% tšeo di rekilwego ke makala a setšhaba di tšwe dikgwebong tša basadi. Sa bobedi, re ya go oketša thekgo go di-SMME tša ba-sadi le go basadi bao ba nago le dikgwebo tša mo mebileng goba bao ba sa šomego. Se se tla akaretša go boledišana le makala a ditšhelete go dira gore ditirelo tša ditšhelete di fihlelelege le go rekega go basadi. Sa boraro, re nyaka go kgo-nthiša gore basadi ba bantši ba na le dithoto tša bohlokwa go swana le naga. Go bohlokwa gore basadi e be baholegi ba lenaneo le potlakišitšwego la poelo ya mafase. Go bohlo-kwa gore go R75 milione ya diboutšhara tšeo di beetšwego kimollo ya COVID-19  ya kabo ya temo 53% ya baholegi e tla ba basadi ba magaeng. Re swanetše go kgonthiša gore basadi ba balemi ba ka gae le ba bannyane ba tšwela pele go amogela thekgo ka morago ga leuba. Sa bone, re nyaka go kgo-nthiša gore basadi ba širele-tšwa go dikgaruru tšeo di ikadilego ka bong mo mošo-mong. Ka tsela yeo re tla ba re šoma legatong la bosetšhaba le la selete go tumelelano ya Ko-pano ya ILO ka ga Dikgaruru le Tlhorišo Mošomong. Go thwe tokologo ga e fiwe, eupša e a tšewa.
Tokologo ya basadi ke ma-ntšu fela ao a lego letlakaleng ntle le ge e ka bapetšwa ke boikgafo go tšwa go makala ka moka a setšhaba.  Ge re beakanya kagolefsa ya ekonomi ya rena mo tlhohlong ya leuba la coronavirus , re rile re ka se boele moo re bego re le gona pele ga go phulega ga baerase. Re swanetše go aga ekonomi ye bohlokwa ya go fapana le yeo re bego re na le yona yeo, gare ga dilo tše dingwe, e kaonafatšago maemo a bohlokwa a basadi. Se se ra gore peeletšo ya rena ka mananeokgoparara ga se ya swanela go thekga fela ka-onafatšo ya diintasteri tša gae, eupša le dikgwebo tša basadi.
E swanetše go hlola dibaka tša mešomo mo magatong ka moka a peakanyo, go thekga ka ditšhelete, go aga le go hlokomela mananeokgopara-ra. Ka tekanyo ya go swana ge re oketša thekgo ya mananeo a mešomo ya setšhaba, re swanetše go kgonthiša gore makgarebe kudu ba swanetše go ba bakgathatema. Godimo ga go hwetša letseno, mana-neo a a tla ba fa sebaka go hwetša mabokgoni a mangwe le maitemogelo ao a hlokega-go go kgatha tema ekonoming ye kgolo. Le ge e le maikarabelo a mmušo go aba dibaka tša ekonomi go basadi le go hlola tlhako ya go kgontšha go tšwetša pele tekatekano ya bong, mang le mang mo setšhabeng o swanetše go kgatha tema ya gagwe. Dikgwebo di swanetše go thekga dikgwebo tša basadi ka go reka mo go tšona dithoto le ditirelo. Di swanetše go thwa-la basadi ba bantši gomme ba thwale basadi ba bantši maemong a bolaodi. Se se bohlokwa kudu go lebeletšwe gore rekoto ya le-kala la praebete mo go kemedi ya bong legatong la taolo e šaletše morago go ya lekala la setšhaba. Ye ke taba yeo e tšweletšwago gantši mo di-poledišanong tšeo ke bilego le tšona le mekgatlo ye mmalwa ya dikgwebo tša basadi. Gore re be le tekatekano re swanetše go fediša setlwaedi sa megolo ya go se lekane go ya ka gore motho ke monna goba mosadi gomme re lefa batho ba ba di-rilego mošomo wa go swana ka go lekana go ya ka Molao wa Tekatekano ya Mošomo. Basadi ba swanetšwe go šireletšwa go tlhorišo le kgethologanyo mošomong.
Ke maikarabelo a basepediši ba dinamelwa, balaodi ba diyunibesithi, makgotlataolo a dikolo le mekgatlo ya se-dumedi go hlola maemo a a bolokegilego go basadi le ba-setsana go ka tšea maeto, go ya dikolong le go ya dikerekeng. Re swanetše go tšwela pele ka maitapišo a rena a go fediša go nyatšwa ga basadi ke banna, kgethollo ya basadi ke banna le go dira banna dihlogo. Ke mekgwa ye yeo e dirago gore go be le kgatelelo ya basadi. Go tšwa go rena – bobedi banna le basadi – go kgo-nthiša gore mohola wa mosa-di, maemo le dikgopolo ga di fetwe ke tša monna. Ke mai-karabelo a rena bjalo ka ba-tswadi le bokoko le bora-kgolo go swara le go godiša barwa le barwedi ba rena go swana.
 Go tšwa go rena bjalo ka banna go gana le go bolela kgahlanong le ditiragalo tša GBV ge re di bona, le ge e le gore di dirwa ke bagwera ba rena, bopapa ba rena goba bobuti ba rena. A re beng moloko woo o fe-dišago kgatelelo ya basadi ka mekgwa ya yona ka moka, mo maphelong a rena.
Moloko wa bagale wa 1956 o matšheditše rena ka moka.
Re a ba hlompha, rena le meloko ya ka moso ga se ra swanela go eke bohwa bjo bja go hlomphega.