Thuša go emiša go phatlalala ga COVID-19

vukuzenzele unnamed

Setšhaba sa gaborena se lebagane le bothata bjo bogolo historing ya temokrasi ya rena.
Mo matšatšing a go feta a 120, re atlegile go diteleng go phatlalala ga baerase yeo e hlolago masetlapelo lefaseng ka bophara.
Efela gabjale go keka ga diphetetšo, fao re kilego ra eletšwa ke ditsebi tša bongaka gore go tlo ba gona, go fihlile. Palo ya go feta kotara ya milione ya maAfrika Borwa e fetetšwe ke coronavirus, gomme ebile re a tseba gore diphetetšo tše dintšhi di iphihlile. Gabjale go netefatšwa diphetetšo tše diswa tša go feta 12 000 tšatši le lengwe le le lengwe. Esale go tloga mola bolwetši bjo bo phulegago ka kgwedi ya Hlakola, go hlokofetše batho ba 4 079 ba bolawa ke COVID-19. Bjalo ka maphoto a magolo a go tonya ao a budulelago ka nageng ya rena go tšwa ka lewatleng la South Atlantic mo nakong ye ya ngwaga, go na le dikarolo di se kae tša ka mo na-geng tšeo di ka se fihlelelwego ke coronavirus. Coronaviruse kotsi le go ba šoro kudu go feta efe goba efe yeo e kilego ya ba gona. E tloga e tlaralatša mošomo wa didirišwa tša rena le maikemišetšo ka go fetišiša. Go keka ga diphetetšo, elego seo se akantšwego ke ditsebi le boramahlale ba borena kgweding tše tharo tšeo di fetilego, go fihlile. Go thomile ka Kapa Bodikela gomme gabjale go tsene ka Kapa Bohlabela le ka Gauteng. Le ge go le bjalo, ge diphetetšo di golela godimo ka lebelo, go bohlokwa go lemoga gore palo ya mahu ya dipersente tše 1.5 ke ye nngwe ya dipalo tša fasefase lefaseng ge e bapetšwa le ya lefase ya dipersente tše 4.4. Go ba fasefase ga palo ya mahu ka nageng ya gaborena go hlotšwe ke maitemogelo le boikgafo bja bašomedi ba tša maphelo gape le magato a tšhoganetšo ao re a tšeerego go hlabolla mokgwa wa tša maphelo. Le ge bontšhi bja batho ba gaborena ba tšeere magato a go thibela phatlalalo ya bae-rase, go na le bao ba sego ba dira bjalo. Go na le ba bangwe bao ba hlokomologago mela-wana yeo e fetišitšwego ya go lwantšhana le bolwetši bjo. Mo kgabagareng ya leuba le, go tsena ka gare ga thekisi o se wa apara maske, go kopana le bagwera, go ya meletlong goba gona go etela meloko, go ka phatlalatša baerase gabonolo gomme gwa ba le go lobja ga maphelo. Bjo e ka no ba e le bolwetši bjoo bo hlolwago ke baerase, efela bo phatlalatšwa ke mekgwa le maitshwaro a batho. Ka maitshwaro a rena – re le batho, malapa le ditšhaba – re ka kgona ebile re swanetše re fetole mokgwaphatlalalo wa leuba le ka mo nageng. Re swanetše re apare maske wa lešela woo o khupetšago nko le molomo nako ye nngwe le ye nngwe ge re e tšwa ka gae. Re swanetše re tšwele pele go hlapa diatla ka meetse le  sesepe goba sebolayaditwatši ka mehla. Re swanetše re tšwele pele go hlwekiša le go bolaya ditwatši mabatong ka moka a mafelo a bohle. Sa bohlokwa le go feta ke gore re swanetše re bule sekgoba sa dimitara tše pedi gare ga rena le batho ba bangwe. Gabjale go na le bohlatse bjoo bo tšwelelago bja gore baerase ye e ka kgona le go fofa moyeng mo mafelong ao a tletšego batho ba bantšhi, ao a tswalegilego goba ao ka go ona moya o sa sepelego botse. Ka lona lebaka le, re swanetše re hlabolle mafelo a setšhaba ao a tswalegilego ka pelapela, elego fao kotsi ya go fetelwa e lego godimo kudu. Sephetho sa rena sa go tla ka kiletšo ya mosepelo ya bosetšhaba se thibetše phatla-lalo ya diphetetšo mathomong ge ditirelo tša maphelo di be di se tša itokiša, elego seo se ka bego se hlotše tobo ye kgolo ya maphelo. Ka nako yeo re bilego le yona, re tšeere magato a bohlokwa go matlafatša mekgwa ya go ikarabela ya tša maphelo. Re šetše re dirile diteko tša coronavirus tša go feta dimilione tše pedi, gomme bašomedi ba tša maphelo ba šetše ba dirile diponego tša go feta dimilione tše 20. Re dirile gore go be le me-pete e 28 000 ya balwetši ba COVID-19 ka maokelong, gomme ebile re agile maokelo a nakwana go kgabaganya naga. Gabjale re na le mepete e  37 000 ya boipeelothoko ma-felong a poraebete le a setšhaba go kgabaganya naga, gomme a itokišeditše go amogela bao ba sa kgonego go ipeela thoko ka magae. Re rekile le go aba dimilione tša didirišwa tša go itšhireletša maokelong, dikliniking le dikolong go kgabaganya naga, e lego tša go šireletša bašomedi bao ba šomago ka batho ba bantšhi. Re thwetše ebile re sa thwala baoki, dingaka le bašomedi ba tša tšhoganetšo ba tlaleletšo. Re tšwela pele go ba le tšwelopele mo maitekelong a rena a go lwantšha COVID-19, efela tlhotlo ye kgolo e sa etla. Re šoma go kgabaganya diprofense go oketša palo ya mepete ya ka diwateng le ka  tlhokomelong yeo e tseneletšego re direla balwetši ba COVID-19.Sekgoba se a bulwa ka ma-okelong a mmalwa ka go se amogele balwetši bao ba sa hlokego thušo ya tšhoganetšo. Go fetolwa gape le mafelo a mangwe ka maokelong go ba diwate tša tlaleletšo, gape le go agwa goba go oketšwa ga maokelo a nakwana. Re šoma go oketša kabo ya oksetšene, dithušagohema le didirišwa tše dingwe bakeng sa bao ba tlo hlokago tlhokomelo yeo e tseneletšego, go balwa le kabo ya oksetšene bakeng sa mabaka a mangwe. Re diriša ditheknolotši tša titšithale go matlafatša taetšo, go nyakana gape le go beela thoko balwetši, le go thekga bao diteko tša bona di laetšago ba fetetšwe. Bjale ka ge re lebile sehloeng sa diphetetšo, re hloka go ba le tlhokomelo ye kgolo le go thatafatša magato ao a latelwago gabjale go fokotša lebelo la diphetetšo. Melawana ya mabapi le go apara dimaske e tla thatafatšwa. Bengmešomo, bengmabenkele le balaodi, baotledi ba dinamelwa tša bohle, gape le balaodi le beng ba meago efe goba efe ya setšhaba, gabjale ba tlamegile semolao go netefatša gore yo mongwe le yo mongwe yoo a tsenago ka moagong goba ka senamelweng sa bona o swanetše go ba a apere maske. Dithekisi tšeo di tšeago maeto a kgauswi di a dumelelwa go rwala go fihlela dipersenteng tše lekgolo, mola tša maeto a matelele di se tša dume-lelwa go feta dipersente tše masomešupa, gomme gona fao go latelwe melawana e meswa ya mabapi le dimaske, go bolaya ditwatši ka dinamelweng gape le go bula mafase-tere. Gabjale go na le bohlatse bjoo bo tletšego bja gore thekišo ya dinotagi e hlotše kgatelelo ye kgolo go maokelo, go akaretšwa le ka diyuniting tša maemo a tšhoganetšo le tša tlhokomelo yabao ba bakwago le badimo ka baka la dikotsi tša difa-tanaga, dikgaruru le mathata a go sepelelana le tšona. Ka fao, re tšeere sephetho sa gore, go re re kgone go lota sekgoba seo se šetšego se le gona ka maokelong, gona thekišo, kabo le phatlalatšo ya dinotagi e tla fegwa go tloga gonabjalebjale. Bjalo ka legato la tlaleletšo la go fokotša tlalelo ya ma-okelo, ga go na motho yoo a swanetšego go ba ka ntle mebileng go tloga ka iri ya senyane bošego go fihla ka iri ya bone ka masa. Re tšea magato a re tseba gabotse gore ga a amogelege ebile a bea mapheko maphe-long a batho, efela a swanetše gore a tšewe gore re kgone go feta sehloa sa bolwetši. Ga go na ka mokgwa woo re ka efogago lephoto la coro-navirus, efela re ka kgona go fokotša tshenyo yeo le ka e hlolago maphelong a rena. Bjalo ka setšhaba, re a thekga-na, re thekga le bao ba lwalago ebile re hlohleletša kamogelo ya batho bao ba phelago ka baerase ye. Gabjale, le go feta peleng, re rwele maikarabelo a bao re phelago le bona.Re tla le fediša lephoto le. Re tla bušetša naga ya gaborena maemong a mabotse a maphelo, gomme ebile re tla ba le tšwelopele. Re tla fenya.
 