Mmušo o itokišetša go hlatloga kudu ga diphetetšo tša COVID-19

Allison Cooper

DITOKIŠETŠO TŠA KGONAGALO  go oketšega ga batho bao ba fetetšwego ke COVID-19  di gare fao e lego gore mmušo le lekala la phraebete ba aga dipetlele tšeo di direlwago bolwetši bjo, ba reka ditlabelo tša boitšhireletšo bolwetšing le go netefatša gore Afrika Borwa e dira metšhene ya go thuša go hema.

Diphetetšo tša bolwetši bja coronavirus  (CO-VID-19) ka Afrika Bo-rwa go emetšwe gore di tlo hlatloga mo dibekeng tše di tla-go gomme mmušo o šoma kudu go netefatša gore lefapha la tša maphelo le itokišitše.
“Re rekile ditlabelo tša boitšhire-letšo bolwetšing (PPE) go ralala le lefase ebile re thekga dikha-mphani tša ka mo nageng gore di di tšweletše mo,” gwa tiišetša Mopresdidente Cyril Ramaphosa.
“Re kaonafaditše mananeokgoparara ka dipetlele, ra hloma dipetlele tša lebakanyana le go hweletša balwetši ba COVID-19 mepete ye mentši,” a tlaleletša ka go realo.
Mathomong a Phupu, mepete ya dipetlele tša mmušo ye e fetago ye 27 000 e ile ya beelwa thoko go tla go thuša balwetši ba COVID-19 . Ge di šetše di phethilwe, di-petlele tša go hlomelwa bolwetši bjo di tla ba le mepete ye 13 000.
Mafelo a go beela balwetši thoko le dipetlele tša go hlomelwa bolwetši bjoTona ya Mešomo ya Setšhaba le Mananeokgoparara Patricia de Lille o rile: Mafelo a 1 751 a kgethilwe bjalo ka mafelo ao a šišintšwego a go beela balwetši thoko, gomme ona a na le mepete ye e fetago ye 129 600 nageng ka bophara, ka dileteng ka moka tše 44 le ka mebasepaleng ya ditoropokgolo ye seswai.  Mafelo a 358 a kgethilwe ka Kapa Bodikela, gomme ona a na le mepete ye e fetago ye 27 500. Mafelo a 395 a sekasekilwe ke Kgoro ya Mpahelo gomme ona a na le mepete ye 35 759. Dipetlele tše 32 ka Kapa Bohlabela, tše 19 ka KwaZulu-Natal le tše 10 ka Mpumalanga di kgethi lwe g ore di mpshafatšwe le go lokišwa gore di tle di šomišwe bjalo ka dipetlele tše di tlogo thuša ka bolwetšing bjo.  Cape Town International Con-vention Centre (CTICC), yeo e šomišetšwago nakwana bjalo ka sepetlele se segolo go di feta ka moka seo se hlometšwego bolwetši bjo ka mo nageng, e na le mepete ye 862. Se tho-mile go amogela balwetši bja sona ba mathomo ba 10 ka la 8 Phupu 2020. Ka Leboa Bodikela, dihlopha di godiša dipetlele ka go aga mafelo a tlaleletšo.
Maemo a boitokišetšo ka GautengTonakgolo ya Gauteng David Makhura o boletše gore profense e: na le mepete ya dipetlele ye

8 301 ye e hwetšagalago, e hlwekišitše dipetlele tše di lego gona gomme ya di fetoša go ba mafelo a COVID-19 , gomme ya dira gore mepete ya tlwae-lo ye 555 le mepete ye 308 ya go hlokomela balwetši bao ba bakwago le badimo, e dirile di-wate tša sa ruri ka sepetleleng sa Kopanong, sa Jubilee, sa Chris Hani Baragwanath le sa George Mukhari, gomme ya tlaleletša ka mepete ye 800, gomme ya nete-faditša gore lefelo la ka Nasrec le na le mepete ye meswa ye 500. Ka Mopitlo, Tonakgolo Makhura o amogetše dikabo tša mašeleng go tšwa go BMW le go Nissan go thuša go aga sepetlele seo se tla hlo-melwago bolwetši bjo ka Rosslyn, Tshwane. Dipetlele tša go hlomelwa bolwetši bjo tša Kapa BohlabelaKa Kapa Bohlabela, sepetlele sa go hlomelwa bolwetši bjo seo se nago le mepete ye 1 000 se hlomilwe ka Lepatlelong la Nelson Mandela Bay. Mapatlelo a mangwe le ona a šomišwa bjalo ka mafelo a go beela balwetši thoko le bjalo ka dipetlele tše di hlometšwego bolwetši bjo, go akaretšwa Lepatlelo la Cape Town le Lepatlelo la FNB. Mmušo wa Jeremane le Volkswa-gen di fane ka R107 milione ya go aga sepetlele seo se tla hlomelwago bolwetši bjo ka Port Elizabeth. Ge sepetlele se se lokile go amogela balwetši, se tla kgona go ba le mepete ye 4 000.
Metšhene ya go thuša go hema Afrika Borwa, ka thušo go tšwa go mebušo ye e fapafapanego, dikhamphani le ditheo, e kgonne go kgoboketša di-PPE tše ntši, dikabo tše dingwe tša kalafo le metšhene ya go thuša go hema.Motšhene wa go thuša go hema ke motšhene wo o thušago maswafo go šoma. O šomišwa go balwetši bao ba nago le bothata bja go hema. Balwetši bao ba nago le bolwetši bja corona-virus (COVID-19) ba swara bothata go hema. Mmušo o tsebagaditše semmušo Protšeke ya Bosetšhaba ya Metšhene ya go thuša go hema ka Moranang, ka nepo ya go dira metšhene ya go thuša go hema ka mo nageng ka ge e hlokega lefaseng ka bophara. Go holofelwa gore tšweletšo e tla thoma ka Phupu ebile mmušo o holofela gore metšhene ya go thuša go hema ye 20 000 e tla tšweletšwa mo dikgweding tše di tlago.Sekhwama sa Kwelobohloko se beetše thoko ditšhelete  tša go reka metšhene  ya go thuša go hema ye 200, yeo e tlago abelwa dipetlele go eya ka go hlokagala ga yona fao dipetlele.United States  e abetše Afrika Bo-rwa metšhene ya go thuša go hema ye 1 000, gomme ye 20 e amogetšwe ke Tona ya Maphelo Zweli Mkhize ka Phupu. E ile ya tsenywa ka Chris Hani Baragwanath Academic Hos-pital ka Soweto. Kabo ye e latelago e tla thuša ka mafelong a ka Kapa Bodikela.
Ditlabelo tša boitšhireletšo bolwetšing go bašomi ba tlhokomelo ya mapheloYe nngwe ya dilo tše di tlago pele Sekhwameng sa Kwelobohloko ke go abela bašomi ba kalafo ba go swana le dingaka le baoki di-PPE.
 Sekhwama se, seo se kgonnego go hwetša tšhelete ye e ka bago R2.61 pilione go fihla mo lebakeng le, se thušitše go reka di-PPE go tla go šomišwa ka lenaneong la maphelo a setšhaba ke bašomi ba maphelo bao ba etelago ditšhabeng mo dikgweding tše pedi.Le ge go le bjale, go sa na le tlhaele-lo ya di-PPE nageng ka bophara, go akaretšwa le ka Afrika Borwa.Dikhamphani tše di abilego di-PPE di akaretša Business for South Africa, Naspers, First National Bank, United Pharmaceutical Distributors, People’s Republic of China, Mokgatlo wa Ma-phelo wa Lefase (WHO), Ford Motor Company le Sekhwama sa Kwelobohloko.
Re ipiletša go bašomi ba tlhokomelo ya maphelo ka moka Bašomi ba bantši ba tlhokomelo ya maphelo ba tlo hlo-kega ge diphetetšo tša COVID-19  di oketšega gomme mmušo oipileditše go bašomi ba tlho-komelo ya maphelo bao ba sa šomego le dingaka go ikgokaga-nya le diprofense tša bona. “Re lebiša boipiletšo go bašomi ba maphelo ba diprofešenale ka moka, le bao ba rotšego modiro, go itšweletša gore ba tle ba hwetše mošomo – le ge e ka ba lebaka le lekopana,” gwa bolela Tona Mkhize.Mmušo o rometše gape di-ngaka tše di tšwago Cuba tše 217 go ralala le naga.
Go holofelwa gore tšweletšo e tla thoma ka Phupu ebile mmušo o holofela gore metšhene ya go thuša go hema ye 20 000 e tla tšweletšwa mo dikgweding tše di tlago.
Sekhwama sa Kwelobohloko se beetše thoko dipetlele go eya ka go hlokagala ga yona fao dipetlele.
United States  e abetše Afrika Bo United States  e abetše Afrika Bo United Statesrwa metšhene ya go thuša go hema ye 1 000, gomme ye 20 e amogetšwe ke Tona ya Maphelo Zweli Mkhize ka Phupu. E ile ya tsenywa ka Chris Hani Baragwanath  Academic Hos ka Soweto. Kabo ye e latelago e tla thuša ka mafelong a ka Kapa Ditlabelo tša boitšhireletšo bolwetšing go bašomi ba tlhokomelo ya mapheloYe nngwe ya dilo tše di tlago pele Sekhwameng sa Kwelobohloko ke go abela bašomi ba kalafo ba go swana le dingaka le baoki di-PPE.  R2.61 pilione go fihla mo lebakeng le, se thušitše go reka di-PPE go tla go šomišwa ka lenaneong la maphelo a setšhaba ke Le ge go le bjale, go sa na le tlhaelelo ya di-PPE nageng ka bophara, go akaretšwa le ka Afrika Borwa.
Dikhamphani tše di abilego diPPE di akaretša AfricaBank, United Pharmaceutical Distributors, People’s Republic of Chinaphelo wa Lefase (WHO), FMotor Companysa Kwelobohloko.
Re ipiletša go bašomi ba tlhokomelo ya maphelo ka mokaBašomi ba bantši ba tlhokomelo ya maphelo ba tlo hlokega ge diphetetšo tša di oketšega gomme mmušo oipileditše go bašomi ba tlhokomelo ya maphelo bao ba sa šomego le dingaka go ikgokaganya le diprofense tša bona.
“Re lebiša boipiletšo go bašomi ba maphelo ba diprofešenale ka moka, le bao ba rotšego modiro, go itšweletša gore ba tle ba hwetše mošomo – le ge e ka ba lebaka le lekopana,” gwa bolela Tona Mkhize.
Mmušo o rometše gape dingaka tše di tšwago Cuba tše 217 go ralala le naga.

“Re kaonafaditše mananeokgoparara ka dipetlele, ra hloma dipetlele tša lebakanyana le go hweletša balwetši ba COVID-19  mepete ye mentši.” 