Bafsa ba Afrika Borwa ke mothopo wa tlhohleletšo le kholofelo 

vukuzenzele unnamed 

Mantšu a Frantz Fanon a gore  ‘moloko o mongwele o mongwe o swanetše go utolla nepo ya ona’ a tla ka monaganong wa ka nako ye nngwe le ye nngwe ge ke hwetša sebaka sa go boledišana le bafsa ba ma-Afrika Borwa.
Go sa kgathale gore ba dula kae ebile go sa kgathale gore ba dira eng, yo mongwe le yo mongwe o na le phišegelo ye kgolo ya go fetoša lefase.Le ge e le gore ka nnete ba nyaka go kaonafatša maphelo a bona, gape ba nyaka go ﬁ  -hlelela setšhaba se sekaone le lefase le lekaone. Ba ipona bjalo ka bahlankedi ba phetogo ya motheo.Ka historing ka moka bafsa ba bile ketapele go phetogo. Mo mengwagasomeng ye mmalwa ye e fetilego, bafsa ba hlomile twantšho kgahlanong le tlhokego ya toka, go thoma ka dikgarurung tša baithuti tša 1968 ka Paris, go ﬁ  hla go lesolo la twantšho ya dintwa ka Uni-ted States ka mengwageng ya bo 1960, go ﬁ  hla go twantšho ya bokoloniale ka dinageng tše ntši tša Afrika le tša Ešia, go ﬁ  hla go ntwa kgahlanong le kgethologanyo, go fihla go Megwanto kgahlanong le Mebušo ya maArapoMo nakong ye e sa tšwago go feta, bafsa ba bile ketapele ya lesolo la #BlackLivesMatter leo le hweditšego thekgo ya lefase ka bophara ka morago ga po-lao ya George Floyd ka United States.Mo dibekeng tše mmalwa tše di fetilego, balweladitokelo tša bathobaso lefaseng ka bophara ba be ba nyaka go tlošwa ga maswao ao a retago bošoro le dikgaruru tša bao ba bego ba gweba ka makgoba le bokolo-niale.Ka ditšhupetšong tšeo di bego di dirwa ka Yunibesithing ya Oxford mo nakong ye e sa tšwago go feta modiraditšhupetšo o be a swere polakata yeo e bego e ngwadilwe mantšu a ‘Rhodes must Fall’, e lego seo se bego se thekga seo se bego se dirwa ke baithuti ka nageng ya rena mo mengwageng ye mehlano ye e fetilego.Bafsa go ralala le lefase ba hweditše seo ba ka se lwelago mmogo. Ba thuba dihlwadieme le maswao a semorafe, ba nyaka gore go tlošwe bokolo-niale ka gare ga mananeothuto, ebile ba ipiletša go dihlongwa gore di fediše semorafe le go fediša go se akaretše ba bangwe setšhabeng.Gomme ka fao, re ketekile segopotšo sa moloko wa 1976 ka la 16 Phupu 2020, re reta gape bafsa ba Afrika Borwa ya ka morago ga kgethologanyo, e lego ba phethagatši ba bohlo-kwa ba bohwa bjo bohlokwa bjo.
Nepo ya moloko wa 1976 e be e le go fediša seo se bego se bitšwa thuto ya bathobaso; ya bafsa ba lehono ke go iša pele protšeke ya poelanyo le phetošo ya bosetšhaba.Mo nakong ye e tlago go tla be go bolelwa ka ngwaga wo, gore ngwaga wa 2020 o bile mathomo a lebakanako le leswa la histori ya batho.Coronavirus ga se ya ba fela le seabe se segolo go maphelo le go iphedišeng ga batho, e fetošitše gape le toka ya setšhaba lefaseng ka bophara.Ka fao leuba le le hlasetšego batho ka gona e bile segopotšo sa kamagano ya batho le ya go se lekalekane kudu ga batho fao go lego gona gareng ga dinaga le ka gare ga dinaga.Leuba le le emetše sebaka sa go ‘beakanya leswa’ lefase leo le nago le bojato, go ikhola le go itirela e sego fela ga batho eupša ga ditšhaba ka moka.Bafsa ba re botša gore mai-tshwaro a bohlokwa a seriti, a go naganela ba bangwe le a kwelobohloko a swanetše go ba metheo ya setšhaba se seswa seo se tlago tšwelela, le gore ba ikemišeditše go ba dinkgwete tša lefase le le leswa le lekaone.Ka dipoledišanong tšeo ke bi-lego le tšona le bafsa ke boletše gore re se tsoge re nyaditše maatla a kgopolo ye itšego, ka gobane dikgopolo di kgona go fetoša lefase ebile di le fetošitše. Dikgopolo di hlohleleditše kgatelopele ya batho gomme ke tšona di re kgontšhago go hloma tsela ye mpsha ka nakong ya ka morago ga coronavirus.Bafsa ba ba fetošitše dikgo-polo tša bona go ba kgato ye ba e tšeago. Ga se ba dume-lela tlhokego ya methopo go ba šitiša. Ba itlhometše sebaka ka Makaleng a mmalwa go thoma ka go la tirišo ya theknolotši ya maemo a godimo go ﬁ  hla ka go tšwetše peleng go ya go ile ga tikologo.Bjale go feta le peleng re tla lebelela moya wa boitlhamelo le wa tšwetšopele ka mafolofolo wa bafsa ba rena gore ba tle ka ditharollo tšeo di ba holago, di holago ditšhaba le setšhaba go mathata a tlhokego ya mešomo.Re sa le gona fao, ke hlohla bafsa ba rena go hloma le go hlama mananeo ao a tlago re kgontšha go fihlelela dinepo tša rena tša tšwetšopele.Ka 1961, naga ya Cuba ye e lwelago ditokelo tša batho e rometše baithuti ba baithaopi ba bafsa dithabeng le metseng go ya go aga dikolo, go ruta go kgona go bala le go ngwala le go hlahla barutiši ba bafsa. Lesolo le le sa bonwa bjalo ka lesolo la go ruta batho go bala le go ngwala leo le ilego la atlega kudu ka historing ya lehono.Bafsa ba rena ba swanetše go ba le masolo a go hlabolla setšhaba gomme ba swanetše go a eta pele.Go swana le ge ba lwetše tekatekano ka go thuto ya godi-ngwana, mafolofolo a magolo a bafsa ba rena a swanetše go šomišwa go lwantšha phi-hlelelo ye e lekalekanago ya tlhokomelo ya maphelo, go phetošo ya go ba beng ba naga le, se bohlokwa kudu, go lwela toka go tša bong.Go swana le maAfrika Borwa ka moka, ke tshwentšwe kudu ke tlhatlogo ya dipolao tša ma-kgarebe ka diatleng tša banna. Tše ke ditiro tša bophoofolo tše di tšhošago tšeo go se nago le fao re di beilego gona ka setšhabeng sa rena.Lesolo la baagi leo le etilwego pele ke bafsa, go tliša temošo le keletšo ya sethaka ke ditlabelo tše bohlokwa ka masolong a rena a go fediša dikgaruru tša bong setšhabeng (GBV). Go sa le bjale, re swanetše go maatlafatša tshepedišo ya rena ya toka, re netefatše gore badirabosenyi ba a golegwa, le gore maemo a peila le a parola ya bona a a maatlafatšwa le gore bao ba rometšwego kgolegong bophelo ka moka ba tšea bophe-lo bja bona ka moka ba le ka kgolegong.Le ge e le gore se se hloka kga-to ye e tšewago ke setšhaba ka bophara, ke ipiletša kudukudu go masogana go lwantšha GBV . Ka ntle le ge re ka fediša ntwa ye e lebišitšwego go basadi ba Afrika Borwa, toro ya go ba le setšhaba se seswa e tla dula e le boima go ﬁ  hlelelwa.Bao ba rena re bego re le karolo ya masolo a baithuti ka nakong ya kgethologanyo re fela re botšišwa gore re nagana eng ka ga bafsa ba lehono. Go na le kgoketšo ya go boela morago kgale ‘nakong ya matšatšing a mafolofolo’ a dipolotiki tša baithuti le go lwela tokologo ga bafsa, yeo e ka se tsogego e bušeleditšwe.Eupša go swana le bafsa ba mengwaga ye e fetilego ba be ba hlaloša nepo ya bona, bafsa ba lehono le bona ba hlalošitše nepo ya bona.Bafsa ba Afrika Borwa ba ngwaga wa 2020 ba fihlelela kudu maemo a godimo ao a beilwego ke bafsa ba mengwa-ga ye e fetilego. Ba na le kholofelo, ga ba tekateke ebile ba na le kgotlelelo, gantši le ge go na le maemo a boima kudu.Ke mothopo wa tlhohleletšo le kholofelo. Ka ditiro tša bona, ba aga lefase leo le nago le toka kudu, leo le lekalekanyago batho, leo le tšwelago pele go ya go ile la go ba le khutšo.
 Bafsa go ralala le lefase ba ipiletša go dihlongwa go emiša semorafe le go hlokiša dihlopha tše dingwe setšhabeng menyetla.