Afrika Borwa e theošeditšwe maemong a boraro

vukuzenzele unnamed

Mopresidente Cyril  Ramaphosa o  tsebagaditše gore Afrika Borwa e theošeditšwe maemong a boraro go thoma ka la 1 Phupu 2020 le gore mafapha a mantši a ikonomi a tlo bulwa le gape gore go tla fedišwa dikiletšo tše ntši tše mabapi le leemaema la batho.
Ge a be a bolela le setšhaba malobanyana ka dikgatelopele tša Afrika Borwa tša leano leo le lekaneditšwego kotsing go laola go phatlalala ga COVID-19, Mopresidente o boletše gore naga ye e tla ba le lemanoga leo le fapafapanego goya ka mafelo go swaragana le mafelo ao a nago le palo ya godimo ya bolwetši le diphetelo tša godimo.
Mafelo a palo ya godimo ya COVID-19Mafelo ao a latelago a tsebagaditšwe bjalo ka ao a nago le palo ya godimo ya coronavirus. Ona a akaretša metsesetoropo ye latelago: Toropokgolo ya Tshwane  Toropokgolo ya Johannesburg  Ekurhuleni  eThekwini  Boemakepe bja Nelson Mandela  Toropokgolo ya Buffalo le Motsekapa.Mafelo a mangwe ao a hlaotšwego bjalo ka ao a nago le palo ya godimo ya bolwetši bjo ke West Coast, Overberg le mebasepala ya selete ya Cape Winelands gola Kapa Bodikela, Selete sa Chris Hani gola Kapa Bohlabela, le Selete sa iLembe gola KwaZulu-Natal.Lefelo la palo ya godimo ya bolwetši le hlalošwa bjalo ka lefelo leo le nago le batho ba go feta ba bahlano bao ba fetetšwego godimo ga batho ba bangwe le ba bangwe ba 100 000 goba fao diphetelo tše diswa di hlatlogago ka lebelo. Go phenkgišana le baerase ye mo mafelong a, mmušo o tla phethagatša magato ao a tseneletšego ao a nepilego go fokotša palo ya diphetelo tše diswa tša bolwetši.“Re hloma magato ao a kaonafaditšwego a  diphuruphutšo, taolo ya diphetelo le taolokakaretšo. Re tla romela sehlopha sa bašomi ba maitemogelo ba nako tšohle lefelong lefe goba lefe la palo ya godimo ya bolwetši bjo,” a realo Mopresidente.Sehlopha se se tla akaretša ditsebi tša malwetši setšhabeng, dingaka tša mo setšhabeng, baoki, bašomedi ba maphelo a setšhaba, ditsebi tša maphelo a bohle le bašomedi ba ditirelo tša tšhoganyetšo tša bongaka, ebile ba tlo thekgwa ke ditsebi tše tšwago nageng ya Cuba.“Re tla kgokaganya lefelo lefe goba lefe la palo ya godimo ya diphetelo le ditirelo tša go dira diteko, dinolofatši tša go ipeela thoko, dinolofatši tša go itswalelela o le noši, dikalafo, mepete ya maokelo le go lota mehlala ya bao ba kopanego le bao ba fetetšwego ke bolwetši.“Ge go ka ba maleba, karolo efe goba efe ya naga e ka bušetšwa maemong a bone goba a bohlano ge go phatla-lala ga bolwetši go sa laolege go sa kgathale magato a rena le ge go nale le kotsi ya gore dinolofatši tša rena tša maphelo di ka tlalelwa,” a realo.Lenaneo la mafelo a palo ya godimo ya bolwetši bjo le tla fetlekwa morago ga dibeke tše dingwe le tše dingwe tše pedi goya ka kgatelopele ya baerase ye.Go bulwa ga ikonomiPhethagatšo ya magatotemošo a maemo a boraro ao a thomilwego mathomong ga Phupu 2020, a be a ama go boela mošomong ga mafapha a mantši a ikonomi, eupša seo se swanetše go dirwa ka go latela ditshepedišo tša maphelo tše tiišeleditšwego letsogo le melao ya go katoga batho ba bangwe. Bašomi ba bantši ba mmušo le bona ba boetše mešomong goya ka dipeakanyetšo tša Molao wa tša Maphelo le Polokego Mešomong le goya ka fao ba 

hlahlilwego ke Kgoro ya Tirelo le Taolo ya Setšhaba, ka tšhomišano le dikgoro tše dingwe tša mmušo ka moka.
Ditshepedišo le dithulaganyo mafelong a mešomoKa ge mafapha a mantši a ikonomi a bulwa, mmušo o tla bea tshepho ya ona go matsapa a go ipopa setšhabeng gotee le bakgathatema ka moka ba bohlokwa go kalokana le mabakakgolo ao a hlolago kotsi mafe-long a mešomo le kgokagano magareng ga bašomedi le batho setšhabeng.
“Ka gona, re tla be re ruma palo ye bonagalago ya ditshepedišo tša mafapha ebile re tla nyaka gore khamphani ye nngwe le ye nngwe e hlame thulaganyo ya yona ya lefelo la mošomo pele e ka bula gape,” a realo.
Go ya ka dithulaganyo tše, go tla nyakega gore dikhamphani di hlome magato a go hlohleletša tlhweko le a go katoga batho ba bangwe gotee le dinolofatši tša gona; go tla nyakega gore dikhamphani di lekole bašomi ge ba fihla mešomong tšatši ka tšatši, bao ba ka bego ba fetetšwe ba tswalelwe ba le noši le go dira dipeakanyo tša gore ba dirwe diteko.“Dikhamphani di swanetše go thuša gape ka go lota me-hlala ya bao ba kopanego le bao ba fetetšwego ke bolwetši bjo ge diteko di laetša gore bašomi ba nale bolwetši. Ka baka la go ba kotsing ga bona, bašomi ka moka ba mengwaga ya ka godimo ga ye 60 le bao ba nago le malwetši a mangwe mebeleng go swana le bolwetši bja pelo, bolwetši bja go hema bja go se folele sa ruri le kankere ba swanetše go dula ka magae,” a realo Mopresidente.
Bašomi bao ba kgonago go šoma ka magaeng ba swanetše go dumelelwa go dira bjalo.Ka go latela magato a, di-tirelo ka moka tša go bopša ga diphahlo, tša meepo, tša ditšhelete, tša ditsebi le tša kgwebo, tša theknolotši ya ditshedimošo, tša dikgokagano, tša mmušo le tša babegaditaba di tla bulwa gape ka la 1 Phupu 2020. Dipeakanyetšo tše maleba tša go thoma ka leswa le tša go dira dilo ka dikgato go tla nyakega gore di hlongwe lefelong lefe goba lefe la mošomo.
“Dikgwebo tša  thekišobontši le tša bogwebi di tla bulwa ka botlalo, go akaretšwa le mabenkele, di-spaza le bagwebi ba mebileng. Ditirelo tša e-commerce le tšona di tla tšwelapele go bulwa. Mafapha a mangwe ao a butšwego nako ya go feta, go swana le temo le kagodithokgwa, ditirelokholo, ditirelo tša bongaka, tšweletšo ya dijo le go dirwa ga ditšweletšwa tša tlhweko, le tšona di tla dula di butšwe ka botlalo,” a realo.
Ditiragalo tša ikonomi tša kotsi ya godimo di ileditšweDitiragalo tša ikonomi tša kotsi ya godimo di tla dula di butšwe. Tšona di akaretša:
• Diresturente, dipara le dithabene, ntle le go tlišetšwa goba go itatela dijo.• Madulo le maeto a difo-fane a ka mo nageng, ntle le maeto a kgwebo ao a tlo dumelelwago ka dikgato ka matšatšikgwedi ao a tlo tsebagatšwago.• Dikhonferense, ditiragalo ka kakaretšo, ditiragalo tša boithabišo le tša dipapadi.• Ditirelo tša tlhokomelo ya batho, go akaretšwa go dira meriri le ditirelo tša go botsefatša mmele.Leemaema la batho le thekišo ya madilaBatho ba tlo kgona go itšhidulla nako efe goba efe mo letšatšing, go akaretšwa gore se ga se dirwe ka sehlo-pha. Kiletšo ya mesepelo ya batho le yona e tlo fedišwa.“Madila a ka rekišwa gore batho ba nwele ka magae a bona feela ka tlase ga maemo ao a tiišeleditšwego letsogo, ka matšatši ao a itšego a beke le ka dinako tše fokoditšwego. Dikwalakwatšo mabapi le taba ye di tla dirwa ge re šetše re rumile ditherišano tša rena le lefapha le ka dipeelano tša go fapafapana,” a realo Mo-presidente.Thekišo ya ditšweletšwa tša motšoko e tla dula e ileditšwe Maemong a Boraro, ka baka la kotsi ya maphelo ya go amana le go kgoga motšoko.“Dikopano ka moka di tla dula di ileditšwe, ntle feela le mahu ao a swanetšego go ba le batho ba go se fete 50 goba dikopano tša mafelong a mošomo ka merero ya go amana le tša mošomo,” a realo.Batho ba letele tlhatlogo ya diphetelo tša bolwetšiMopresidente Ramaphosa o bolela gore, ka gona go itokišetša tlhatlogo ye letetšwego ya diphetelo tša COVID-19 ka mo nageng, mepete ya maokelo ya go balelwa go 20 000 e be e beetšwe thoko ebile e gare e beelwa thoko go šetša feela ditiragalo tša COVID-19, le gore maokelo a 27 a nakwana a gare a agwa go potologa naga. “A mantši a maokelo a a itokišeditše go amogela balwetši ba coronavirus.” Mopresidente o bolela gore mmušo o thabela mošomo wo bahlankedi ba setšhaba ba tšwelago pele go o dira, kudukudu bao e lego bona ba mathomo mo ntweng ya kgahlanong le COVID-19.“Polokego ya bašomi ka moka, go akaretšwa le bahlankedi ka moka ba setšhaba, ke taba ya go hlobaetša kudu go rena. Re tla tšwelapele go dira botšohle bja rena go netefatša kabo yeo e lekanego ya didirišwa tša tšhireletšo ya mmele go fihlelela polokego ya batho ka moka ge ba le mešomong.“Dilong ka moka, segolothata ke gore re fokotše kgonagalo ya phetelo ya baerase ye le go hlola tikologo ya go bolokega bathong ka moka,” a realo. – SAnews.gov.za•  E tšwelapele go tšwa letlakaleng la 1CORONAVIRUSUPDATETSHEDIMOŠO YA COVID-19Vuk’uzenzele 2

Dikeletšo tše o ka di latelago go efoga go fetelwa ke bolwetši bja coronavirus »Dula ka gae ka fao o ka kgonago ka gona. »Gopola go katoga batho ba bangwe. »Apara maseke sefahlegong. »Hlapa matsogo gabotse ka sesepe. Hlapa boka morago bja matsogo a gago, gare ga menwana le ka fase ga manala. Dula o hlapa matsogo a gago ka sesepe pele o eja le ka morago ga ge o e tšwa ka ntle. »Thiba molomo wa gago ka thišu ge o gohlola goba o ethimola. Ka nako tšohle, efoga go swaraswara sefahlego sa gago ka matsogo a ditšhila. Ge o gapeletšega go swaraswara sefahlego, netefatša gore o hlapa matsogo a gago gabotse ka sesepe. »Nyaka thušo ya bongaka ge o ikwa o se gabotse mmeleng. Dika tša setlwaedi tša COVID-19 mmeleng di akaretša go gohlola, nko ya go elela mamina, go fišafiša le go felelwa ke moya. Ge e ba o itemogela dife goba dife tša dika tše, hwetša thušo ya bongaka ka nako.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo, leletša nomoro ya mogala ya go šoma bošego le mosegare ya Sehlongwa sa Bosetšhaba sa Malwetši ao a Fetelanago ya 0800 029 999 goba o ye wepsaeteng ya www.health.gov.za  le ya www.nicd.ac.za